Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     glikogen glikogén  -a m (ẹ̑) kem. iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah, živalski škrob: presnavljanje hrane v glikogen; netopljivi glikogen