glavič glavìč -íča m (ȉ í) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice: meč je imel medeninast glavič; palica s srebrnim, zlatim glavičem / sedelni glavič sprednji, nekoliko privzdignjeni del sedla ◊ alp. nižja pečina z zaobljenim vrhom; um. zgornji zaključni del stebra; kapitel
| Strežnik ZRC SAZU | Pripombe | Iskalnik: NEVA |