Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     geto géto  tudi ghétto -a [geto] m (ẹ̑) 1. nekdaj mestna četrt, v kateri živijo Židje: srednjeveški geto; varšavski geto 2. v Združenih državah Amerike del mesta, v katerem živijo črnci: stanovati v getu; črnski geto; ekspr. črni geto




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA