Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     fičnik fíčnik  -a m (ȋ) pog., ekspr. novec majhne vrednosti: ima poln žep samih fičnikov // denar sploh: s tistimi fičniki, ki so jih dobili prvega, niso mogli živeti