Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     fair fair  [fêr] prid. neskl. (ȇ) pog. ki je v skladu z določenimi normami, pravili; spodoben, pošten: vedno je bil fair do nje; sodnik je bil zelo fair; fair igra; prisl.: boriti se, igrati fair / v povedni rabi to ni fair