Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     etiketa etikéta 1 -e ž (ẹ̑) ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen: nalepiti etiketo na zvezek; pritrditi etikete k rastlinam; opremiti blago z etiketami; aluminijasta, papirnata etiketa; steklenice z etiketami; pren. dajati politične etikete; umetniška dela z raznimi stilnimi etiketami




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA