Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     enočrten ênočŕten  -tna -o prid. (ē-ȓ) muz. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema: enočrtni a, c, g / enočrtna oktava