Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     električar eléktričar  -ja m (ẹ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z napeljavanjem in popravljanjem električnih napeljav in naprav: zaposlili so nekaj električarjev in vodovodnih inštalaterjev; izučiti se za električarja; ladijski električar; električar v gledališču 2. ekspr. kdor igra na električno kitaro: mladina rada posluša električarje




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA