Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     dvopotezen dvópotézen  -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) šah. tak, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: dvopotezen problem; spregledal je dvopotezno kombinacijo za osvojitev dame