Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     dupleks dúpleks  -a m () 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA