Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     duktus dúktus  -a m (ȗ) knjiž. način, značilnosti pisave: avtorja izdaja že sam duktus; pren. celotni duktus enodejanke je izveden z izrednim posluhom; duktus fabule