Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     duhovnik duhóvnik  -a m (ọ́) kdor opravlja bogoslužje: duhovnik mašuje; župnija je dobila novega duhovnika; katoliški, pravoslavni duhovnik; poganski duhovniki / vojaški duhovnik; pogreb brez duhovnika civilni pogreb; pren., ekspr. postal je duhovnik in apostol revolucionarne miselnosti




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA