Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     ducat dúcat  -a m (ū) raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari: kupil ji je ducat belih žepnih robcev; dva ducata gumbov / ekspr. na ducate ljudi se je izselilo iz tega kraja velikoekspr. fant, kakršnih gre dvanajst na ducat nepomemben, povprečen fanttrg. veliki ducat skupina 144 istovrstnih kosov; gros




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA