Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika

     dotični dotíčni  -a -o prid. (ȋ) pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti: prinesel mu je dotično knjigo, za katero ga je prosil dotíčni -a -o sam.: dotični, ki je pozabil dežnik, naj se zglasi v pisarni