Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     dolžnik dolžník  -a [ž] m (í) kdor ima dolg, navadno denarni: terjati dolžnike; upniki in dolžniki; knjiga dolžnikov / za to dobroto ostanem tvoj dolžnik; čutil se je dolžnika pred dekletom ♦ jur. glavni dolžnik za katerega se druga oseba zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost, če je ne bo sam; hipotečni dolžnik čigar nepremičnina je upniku zastavljena za njegovo terjatev




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA