Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika


     dogoreti dogoréti  -ím dov., dogôrel (ẹ́ í) 1. prenehati goreti: ogenj je dogorel; sveča je dogorela / polena so dogorela popolnoma zgorela; pren. ljubezen dogori; sveča njegovega življenja je dogorela 2. goreti do določene meje: cigareta mu je dogorela do polovice dogôrel -éla -o: dogoreli tramovi; dogorela cigara




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA