zvezdoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž.
1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi
2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov
♦ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zvezdoglèd -éda m, člov. (ȅ ẹ́) neobč. zvezdoslovec; živ. |riba|
zvezdoglédinja -e ž, člov. (ẹ́) neobč. zvezdoslovka
zvezdoglédinja -e ž, člov. (ẹ́) neobč. zvezdoslovka
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).
Celotno geslo
Hipolit
zvezdogled pridevnik
Število zadetkov: 5
Dostopnost