Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zvenéti1 -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo
2. navadno s prislovnim določilom biti jasno slišen: piščal zveni; koraki deklic zvenijo pod oknom; ukanje je zvenelo iz vasi; aplavz je dolgo zvenel / ekspr. veselje neprestano zveni v njej je, obstaja; pesn. zunaj je zvenel mir
3. biti zvočno bogat, ubran: njegov glas zveni; verze je popravljal toliko časa, da so zveneli
// s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zvenel mehko, nežno, odločno; orkester zveni polno, ubrano; njegov smeh je zvenel jasno, votlo / njegovo ime zveni tuje
// ekspr., s prislovnim določilom kazati se, zdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede zvenijo preroško; trditev ni zvenela prepričljivo; pripomba zveni kot očitek
4. ekspr. biti zaznaven, opazen: iz glasu je zvenela jeza, žalost; iz vprašanja je zvenelo očitanje; v njegovih besedah je zvenel obup, strah
5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku imeti občutek kot pri zvočni zaznavi: glas mu je grmel, da je otroku kar zvenelo po ušesih; v glavi mu zveni od klofute; v kosteh mu je zvenelo kot po žicah
● 
ekspr. hiša je zvenela od njenega smeha po hiši se je razlegal njen smeh; ta stavek mu je dolgo zvenel po ušesih dolgo je mislil nanj; melodija mu še vedno zveni v ušesih še vedno se mu zdi, da jo sliši; ekspr. njegove besede zvenijo v prazno nihče jih ne posluša; nimajo zaželenega uspeha
    zvenèč -éča -e
    1. deležnik od zveneti: zveneče strune; prijetno zveneče narečje; tuje zveneče ime
    // ki je zlasti iz višjih tonov: prijeten zveneč glas; zveneči udarci kladiva / zveneč smeh zvonek
     
    jezikosl. zveneči glas glas, pri katerem se glasilki ob izgovoru treseta
    2. ekspr. ugleden, slaven: doseči zveneč naslov; zveneča imena solistov
    3. ekspr. vznesen, a vsebinsko prazen: govoril je zveneče besede; zveneče fraze; prisl.: ura je zveneče odbila polnoč; zveneče se smejati
SSKJ²
zvenéti2 -ím dov. (ẹ́ í)
1. postati (u)vel: nageljni v vazi so zveneli; jeseni rože zvenijo in se osujejo / ekspr. lica so ji zvenela
2. ekspr. prenehati obstajati: upanje je zvenelo
Pravopis
zvenéti1 -ím nedov. zvêni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; zvenênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Njegov glas lepo ~i; Orkester ubrano ~i; poud. Iz glasu je zvenela žalost |se je čutila|
Pravopis
zvenéti2 -ím dov. zvenênje; drugo gl. veneti (ẹ́ í) Jeseni rože ~ijo; poud. Upanje je zvenelo |propadlo|
Celotno geslo Sinonimni
zvenéti1 -ím dov.
GLEJ SINONIM: oveneti, zamreti
Celotno geslo Sinonimni
zvenéti2 -ím nedov.
1.
dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega
SINONIMI:
ekspr. peti1
2.
s prislovnim določilom imeti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo
GLEJ ŠE SINONIM: slišati se
GLEJ ŠE: zvoniti, zaznaven
Celotno geslo Etimološki
zvenẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
zvenẹ́ti 1., -ím, vb. impf. tönen, klingen; porcelan zveni, Erj. (Min.).
Pleteršnik
zvenẹ́ti 2., -ím, vb. pf., Cig., C., nam. zveniti.
Celotno geslo Kostelski
zvenetizˈvẹːnt -nen dov.
Tolkala
pústi zvenéti -- -- dov.
Število zadetkov: 11