Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
znàn in znán znána -o prid. (ȁ á; á)
1. ki zanj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve dosti ljudi: v svojem času je bil znan govornik; najel je znanega odvetnika; na prireditvi so nastopali znani športniki; daleč naokrog znana gostilna; svetovno znana slika; ekspr. znana spogledljivka; obiskati znano letovišče / predaval bo znani ekonomist / kraj je znan po marmorju; znana je po gostoljubnosti / znan je kot velik razgrajač
2. ki se zanj ve, da obstaja: do zdaj znani ostanki izumrlih živali; znane in na novo odkrite rastline; objavil je vsa znana pisateljeva pisma
// ki se zanj ve sploh: o nesreči je znanih le malo podatkov; ponavljal je same znane stvari; afera je že splošno znana / iz znanih podatkov narediti zaključek / storilec dejanja še ni znan odkrit / kot podkrepitev znana stvar, polomil ga je
3. katerega lastnosti, značilnosti kdo osebno pozna iz izkustva, študija: v znanem kraju se dobro počuti; vsak prostor v tem mestu mu je bil znan; vsebina knjige mu je le deloma znana / pravna stran zadeve mu ni znana je ne pozna / sredstva za investicije bodo znana po obračunu takrat se bo vedelo, koliko jih je
// za katerega se ve, kdo je, kateri je: na cesti je srečal dosti znanih ljudi; igral se je samo z znanimi otroki; povzročitelj bolezni ni znan
// ki vzbudi v osebku občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve: po telefonu se je spet oglasil znani glas; bil mu je znan, vendar se ni spomnil njegovega imena; kraj se mu je zdel znan; pisava v pismu mu je bila znana / znan mi je le po obrazu
4. navadno v povedni rabi s katerim se kdo pozna in ima z njim osebne stike: za pomoč je prosil le znane ljudi; že dolgo sta znana / bil je znan z vsemi veljaki v kraju; z dekletom sta si znana; z njim je osebno znan
5. navadno v povedni rabi, s prislovnim določilom ki je, obstaja na kakem prostoru, v kakem času: v alpskem svetu znani plesi; ti običaji so znani na kmetih; iz te geološke dobe so znani predniki orangutana / v tem času znano orodje
● 
v mestu ni bil znan se ni spoznal
♦ 
mat. znani člen enačbe člen enačbe, katerega vrednost je dana
    znáno prisl.:
    bila je znano najimenitnejša gostilna v okolici / v povedni rabi: kolikor je meni znano, ne bodo prišli po tem, kakor sem jaz obveščen; ni nam znano, kaj nameravajo ne vemo; znano vam je, da tega ne želimo veste; ni znano, kam je izginil ne ve se; alkohol, kot je znano, zmanjšuje prištevnost izraža neosebnost trditve
    znáni -a -o sam.:
    nobenega znanega ni srečal; meja znanega in neznanega
     
    ped. načelo od znanega k neznanemu
Pravopis
znàn znána -o in znán -a -o; bolj ~ (ȁ á á; á) zelo ~ zdravnik; biti ~; znan komu Rokopis mi je ~; znan po čem Kraj je ~ ~ marmorju; znan z/s kom biti ~ z vsemi prebivalci
znáni -a -o (á) ~ glas; mat. ~ člen enačbe
znáni -ega m, člov. (á) Nobenega ~ega ni bilo v čakalnici
znáno -ega s, pojm. (á) meja ~ega
Celotno geslo Sinonimni
znàn znána -o povdk.
1.
izraža, da za koga, kaj zlasti zaradi kake lastnosti, značilnosti ve veliko ljudi
SINONIMI:
2.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da kaj vzbudi v kom občutek identičnosti s tem, kar pozna, ve
SINONIMI:
poznan, ekspr. domač2
Celotno geslo Vezljivostni NG
znànznán znána -opridevnik
  1. opažen
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan v/na čem, kje
    • , kdo/kaj biti znan iz česa, od kod, od kdaj
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
  2. vzbujajoč pozornost
    • kdo/kaj biti znan komu/čemu
    • , kdo/kaj biti znan po čem
    • , kdo/kaj biti znan med kom/čim, kje
    • , kdo/kaj biti znan zaradi koga/česa
Celotno geslo Etimološki
znȁn znána prid.
Celotno geslo Pohlin
znan [znȁn] pridevnik

znan, poznan

Celotno geslo Hipolit
znan deležnik

PRIMERJAJ: znano, znano, znati

Vorenc
znan del.F13, dispalescereſléhernimu ẛnán biti; enotescereſe ẛnan ſturiti, ṡnan biti, v'ṡnanîe priti; ignorabiliskateri nei ṡnan; innotescereṡnán poſtati, na ṡnanîe priti, reſloveiti; notescereṡnán poſtati, ṡnán ratati; notus, -a, -umṡnán, ṡnaniz; patescereſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnán biti, ali ṡnanu biti; perinsignis, -necilú imenitin, inu cilú dobru ṡnán; pernobilis, -lecilú ṡhlahten, inu dobru ṡnán; rubia, -aedevja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo
Svetokriški
znan -a prid. poznan: taiste pregrehe vam dobru snane rod. ed. ž ſe nej ſte prau ſpovedali (I/2, 66) ǀ uprasha po teh drugyh ſnanyh rod. mn. minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà (II, 88) znan se storiti dov. spoznati se: leta ſe je bil ſnan ſturil del. ed. m s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka ratala (V, 85)
Celotno geslo Megiser
znan pridevnik
Besedje16
znan prid. ♦ P: 23 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Kostelski
znanzˈnan zˈnaːna -ȯ prid.
Besedje16
ne znan gl. neznan ♦ P: 1 (DB 1578)
Celotno geslo ePravopis
viš. znan. sod.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
višji znanstveni sodelavec; višja znanstvena sodelavka
Celotno geslo ePravopis
znan. sod.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
znanstveni sodelavec; znanstvena sodelavka
Celotno geslo ePravopis
znan. svet.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
okrajšava
znanstveni svetnik; znanstvena svetnica
Število zadetkov: 16