Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
znášati1 -am nedov. (ȃ)
z nošenjem spravljati kam: nosači znašajo prtljago k vlaku, v letalo; znašati kamenje na kup; ranjence so znašali pod šotore
// z nošenjem spravljati skupaj: znašala jim je hrano in kurjavo; vse popoldne so znašali stvari za praznovanje; material sta znašala od vsepovsod / čebele znašajo med in cvetni prah; ptice znašajo gnezda / znašati skupaj
● ekspr. znašati jezo nad kom zaradi jeze zelo neprijazno s kom govoriti, ravnati
    znášati se 
    1. ekspr., v zvezi z nad z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo: sovražnik se je znašal nad prebivalstvom; grdo se je znašal nad njo
    2. star. maščevati se: znaša se za krivico; 
prim. iznašati
SSKJ²
znášati2 -am nedov. (ȃ)
z izrazom količine imeti, dosegati velikost, vrednost, kot jo izraža določilo: dolg, škoda znaša milijon evrov; izračunali so, koliko znašajo celotni stroški / račun je znašal več, kot so pričakovali / publ. njegov prihranek znaša sto tisoč evrov prihranil je sto tisoč evrov / površina znaša pet kvadratnih metrov meri; temperaturna razlika ne sme znašati več kot nekaj stopinj biti
Pravopis
znášati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; znášanje (ȃ) kaj ~ kamenje na kup; znašati komu kaj ~ onemoglim hrano in kurjavo
znášati se -am se (ȃ) poud. |z besedami, dejanji izražati jezo, nezadovoljstvo|: nad kom/čim Sovražnik se je znašal nad civilnim prebivalstvom
Pravopis
znášati2 -am nedov. -ajóč, -áje (ȃ) Dolg ~a milijon tolarjev; Površina ~a pet kvadratnih metrov meri
Celotno geslo Sinonimni
znášati -am nedov.
1.
kaj z nošenjem spravljati kam
SINONIMI:
2.
kaj z nošenjem spravljati skupaj
SINONIMI:
znašati skupaj, nanašati
GLEJ ŠE: kopičiti
Celotno geslo Etimološki
znȃšati – glej nésti, nosīti
Pleteršnik
znȃšati 1., -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.-Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
Pleteršnik
znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).
Prekmurski
znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
Celotno geslo Hipolit
znašati glagol
Vorenc
znašati nedov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; superingerere, verhu na kúp noſſiti, ali ṡnaſhati, ali metati
Svetokriški
znašati -am nedov. vkupaj znašati nabirati, prinašati: kakor ſturi Krajl teh zhebel: kadar hozhe, de bi njegove zhebele sazhele med vkupai ſnashat nedol. ǀ v' tei vishi tudi one ga sberaio, inu vkupai snashaio 3. mn. (V, 588)
Celotno geslo Megiser
znašati nedovršni glagol
Besedje16
znašati [nositi skupaj] glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Črnovrški
znašati
Celotno geslo Kostelski
znašati ► zˈnaːšat -an nedov.
Celotno geslo Kostelski
znašati ► zˈnaːšat -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
znášati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: maščevati se
Celotno geslo Hipolit
znašati se glagol
Vorenc
znašati se nedov., F6, efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; jactator, -ris, kateri ſe ſam ṡnaſha inu hvali; luxuriare, vel luxuriari, lipú luṡhtnu raſti, ſe perkaṡati, ſe ṡnaſhati; tonare verbis, ſe s'beſſédo ṡnaſhati; prim. znašanje2 
Število zadetkov: 23