Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zgrabíti in zgrábiti -im, in zgrábiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. z grabljami spraviti skupaj: zgrabiti listje, pesek; zgrabiti na kup; zgrabiti seno v ograbke
2. močno, sunkovito prijeti kaj: zgrabiti bič, palico; zgrabiti za vrv; zgrabiti z obema rokama; jezno, trdno zgrabiti / zgrabil ga je in zvezal; zgrabiti koga za vrat; zgrabiti se za glavo / pes zgrabi mačko; zgrabiti s kremplji, z zobmi / zgrabiti s kleščami / stroj mu je zgrabil roko / vrtinec ga je zgrabil in potegnil vase / klic psu zgrabi
// nav. ekspr. z nenadnim, sunkovitim gibom vzeti: zgrabil je knjigo in odšel; zgrabil je šop bankovcev in mu jih dal / riba je zgrabila za vabo
3. ekspr. odvzeti komu prostost; prijeti: zgrabiti begunca; tatu so zgrabili, ko je lezel skozi okno / zgrabiti nasprotnikove vojake ujeti
4. začeti intenzivno delati; zagrabiti: fantje, zdaj bomo pa zgrabili / znava vse in zgrabiva vsak za tri narediva
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop intenzivnega opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: z veseljem so zgrabili za delo / spet so zgrabili za vesla začeli veslati
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop intenzivnega telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: zgrabila jih je morska bolezen; človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza; zgrabil jo je kašelj; krč ga je zgrabil v roko
// izraža nastop intenzivnega razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je zgrabilo, da si vse pustil; brezoseb. včasih ga zgrabi, pa kar odide / zgrabila ga je misel na beg
6. ekspr. intenzivno prevzeti in ohraniti pod vplivom, v oblasti: prijateljeva nesreča ga je zgrabila / pesem, povest človeka zgrabi; zgrabila jih je veličina gora
● ekspr. zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. zgrabiti vsako priložnost izkoristiti; če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; ekspr. pisatelj je zgrabil življenje s prave strani opisal, prikazal; ekspr. spet je zgrabil za krmilo prevzel vodilni položaj, vodstvo; ekspr. zgrabiti za orožje, puško, star. za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. zgrabili te bodo za ušesa kaznovali te bodo; ekspr. zgrabilo ga je pri srcu, v križu začutil je močno bolečino; ekspr. fanta so trdo zgrabili strogo so ravnali z njim
    zgrabíti se in zgrábiti se, in zgrábiti se ekspr.
    spopasti se, spoprijeti se: fantje so se zgrabili; patrulja se je zgrabila s sovražnikom; zgrabiti se z orožjem / zgrabila sta se zaradi zemlje / zgrabiti se z življenjem
    zgrábljen -a -o:
    krivci še niso zgrabljeni; zgrabljeno seno
Pravopis
zgrabíti in zgrábiti -im in zgrábiti -im dov.; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ begunca in ga zvezati; Krč ga je zgrabil; ~ pesek na kup; poud. ~ tatu |prijeti|; zgrabiti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; poud. ~ bika za roge |odločno se lotiti zahtevne naloge|; zgrabiti za kaj ~ ~ vrv; poud. ~ ~ delo |odločno se lotiti dela|
zgrabíti se in zgrábiti se -im se in zgrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo; poud. zgrabiti se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom |spopasti se|
Celotno geslo Sinonimni
zgrabíti in zgrábiti -im dov.
GLEJ SINONIM: pograbiti, prevzeti2, prevzeti2, prijeti, prijeti, prijeti, ujeti2, zagrabiti, zagrabiti, zagrabiti
GLEJ ŠE: bojevati se, bojevati se, bojevati se, kaznovati, odvzeti
Celotno geslo Frazemi
zgrábiti Frazemi s sestavino zgrábiti:
zgrábiti bíka za róge, zgrábiti hudíča za róge, zgrábiti za oróžje
Celotno geslo Etimološki
zgrabīti – glej grabīti
Pleteršnik
zgrábiti 1., -grȃbim, vb. pf. 1) zusammenrechen; mrvo, slamo z. na kup; — 2) unsanft, hastig ergreifen, packen; jastreb je pišče zgrabil s kremplji; zgrabili so tatu in ga odpeljali; — z. se, einander packen, handgemein werden; psa sta se zgrabila; vojski se zgrabita; — zgrabi me jeza, bolezen, der Zorn, eine Krankheit erfasst mich.
Pleteršnik
zgrábiti 2., -grȃbim, vb. pf. herabrechen, wegrechen.
Prekmurski
zgràbiti zgrábim dov.
1. prijeti, ujeti: Iſzkali ſzo ga záto zgrabiti KŠ 1771, 289; mre'za, 'Ze me ne zgrábis BKM 1789, 280; I gdekoli ga zgrábi, trga ga KŠ 1771, 130; Človeka li te zgrábi AI 1878, 10; Kriſztuſa zgrábijo KŠ 1771, 324; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; I tanács ſzo meli, da bi Jezuſa zgrabili KŠ 1771, 87; Herodes zgrabo je Ivana KŠ 1771, 119; i nikaj ſzmo nej zgrabili KŠ 1771, 179; V-Jeru'sálemi ſzo ga vu Czérkvi zgrabili KM 1796, 129; pren. Zgrablivci stvári se paščijo zgrabiti AI 1878, 7
2. hitro, na silo vzeti: Szvejt Csi li zgrábi Naſe BKM 1789, 410; zgrabi 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 642; Szkusávanye váſz je drügo eſcse nej zgrabilo KŠ 1771, 509
zgràbiti se zgrábim se prijeti se, ujeti se: dvá sztolca, za steriva szam sze zgrabiti steo AI 1875, br. 2, 7; jeli ſze ga zgrábimo, ali nej KŠ 1754, 173; nyega ſze zgrábimo KŠ 1771, 827; naj sze zgrábijo vu szvojoj zvisenoszti TA 1848, 47; zgrabte ſze toga dobroga KŠ 1771, 476; prájh, ki ſze je náſz zgrabo KŠ 1771, 202; One pa zgrabile ſzo ſze nyegovi noug KŠ 1771, 98; pren. Z-vorom ſze nyega zgrábim BKM 1789, 287; da ſze ſzvoie Vöre rokami tebé zgrabi SM 1747, 64; da ſze ne zgrábis 'znyé privájanyem KŠ 1754, 45
zgràbivši -a -e ko je prijel, ujel: i zgrabivſi ga zadávlao ga je KŠ 1771, 60
zgrábleni -a -o prijet, ujet: Drügoucs zgrábleni ſze zbicsüje KŠ 1771, 353; I zgráblena je ta divjácsina KŠ 1771, 802; vu mre'zi szo zgráblene nogé nyihove TA 1848, 8
Celotno geslo Hipolit
zgrabiti glagol

PRIMERJAJ: zgrabljen

Vorenc
zgrabiti dov., convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti, s'kradenîem po tatinsku v'kúp ṡbèrati
Svetokriški
zgrabiti -im dov. zgrabiti: tatye golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit nedol. ǀ hudizh sgrabi 3. ed. ta lonz meſſa, ter ga pred tiga zhloveka poſtavi ǀ ta dua hudizha sgrabita 3. dv. tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta ǀ nebodite posly, kakor mazhike, katire sgrabio 3. mn., karkuli morio ǀ Vſimite, ſgrabite vel. 2. mn., kir kuli morite, de vſiga obilnu bote imeli ǀ Bug je jo sapuſtil, sgrabite vel. 2. mn. jo, sakaj nej obeniga, de bi jo reishil is nashih rok ǀ tiga na pashi vuok je bil sgrabil del. ed. m ǀ kadar ner minie jo bomo zhakali, ter nas bo sgrabla del. ed. ž ǀ hudizhy ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili del. mn. m
Besedje16
zgrabiti glag. dov. ♦ P: 5 (TPs 1566, TC 1575, JPo 1578, DB 1584, TPo 1595)
Črnovrški
zgrabiti
Celotno geslo Kostelski
zgrabiti ► zgˈraːbėt -ėn dov.
Jezikovna
Podobni glagoli: »zadostovati« in »zadoščati«; »zgrabiti« in »zagrabiti«

Navedel bom dva zelo podobna, če ne kar sopomenska, primera glagolov, pri katerih me zanima, ali se morda le v čem razlikujejo ali ne:

  • zadostovati in zadoščati
  • zgrabiti in zagrabiti

Tako v prvem kot v drugem primeru sta glagola kot gesli v SSKJ-ju bolj ali manj istega pomena. Prav tako imata glagola v obeh primerih isti glagolski vid (prvi primer: nedovršnik, drugi primer: dovršnik).

Kaj me pravzaprav zanima? To, ali se ti glagoli morda le v čem razlikujejo? Ali je v rabi kdaj bolj ustrezen prvi glagol kot drugi oziroma obratno?

Celotno geslo Sinonimni
zgrabíti se in zgrábiti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: spopasti se
Število zadetkov: 16