zavŕžen -žna -o prid. (ȓ) pravn.
nizkoten, pokvarjen: zavržno dejanje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zavŕžen1 -žna -o; -ejši -a -e (ŕ; ŕ) neobč. nizkoten, nevreden, pokvarjen: ~a izjava; moralno ~o dejanje
Pravopis
zavŕžen2 -a -o; bolj ~ (ȓ) poud.: ~ človek |nemoralen, pokvarjen|; ~a duša |pogubljena|
zavŕženost -i ž, pojm. (ȓ) poud.
zavŕženost -i ž, pojm. (ȓ) poud.
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
zavržen pridevnik
Vorenc
zavržen del., F11, abiéctus, -a, -um, ṡavershen, frahtan, nyzh ṡhtimán; antiquatio, prózh verẛhenîe, ſtare ẛaverẛhene rizhy, zunîe; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; contemptus, -a, -um, ferrahtan, ṡanizhovan, ṡaverṡhen; excuſsus, -a, -um, âb excutior, vun ṡbyen, ṡklaten, ṡaverṡhen; exposititius, ṡaverṡhen ṡa pogubiti, ſrèzhi zhes dan, na véter verṡhen; expositus, -a, -um, vun poſtavlen, ṡaverṡhen; improbabilis, neṡviṡhan, ṡaverṡhen; improbus, -a, -um, nebrumin, hudobin, ṡaverṡhen; oves rejiculae, ṡavirṡhki, ṡaverṡhene ovzè; rejiculae oves, te odverṡhene, ali ṡaverṡhene ovzhè, kakòr te ſtare, ali bolne, vun iṡverṡhene
Svetokriški
zavržen -a prid. zavržen: od vſyh sapuushen, inu savershen im. ed. m je bil (V, 100) ǀ dokler taiſtu neſturite kakor Bogu je dopadezhe, je vſe savershenu im. ed. s, inu sgublenu (V, 29)
Celotno geslo
Megiser
zavržen deležnik
Besedje16
zavržen del. ♦ P: 28 (TC 1550, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603); (zavržen/za vržen) del. ♦ P: 1 (TR 1558)
SSKJ²
zavréči -vŕžem dov., zavŕzi zavŕzite in zavrzíte; zavŕgel zavŕgla (ẹ́ ȓ)
1. narediti, da preneha biti pri osebku to
a) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki; zavreči staro obleko; vode, v kateri se kuha zelje, ne zavržemo
b) kar je neuporabno: vse blago z napako zavržejo; tiskarji izrabljene črke zavržejo; zavreči polomljene igrače
2. ekspr. zaradi odklanjanja ravnanja koga prenehati biti z njim v pozitivnem odnosu, zvezi: družina ga je zavrgla; ko se je poročila, jo je oče zavrgel; zavreči in razdediniti / mati je zavrgla otroka je prenehala skrbeti zanj; ga je zapustila
// zaradi odklanjanja ravnanja koga narediti, da v kaki skupnosti ni več upoštevan, je iz nje izločen: družba ga je zavrgla / zaradi izdaje so ga tovariši zavrgli
3. ekspr. prenehati uporabljati kaj zaradi negativnega odnosa do tega: zavrgli so metode dotedanjih raziskovalcev / zavreči je treba ustaljeno reševanje teh problemov; zavreči domačo tradicijo v slikarstvu / zavreči vero staršev
4. ekspr. zaradi odklonilnega odnosa ne sprejeti, upoštevati česa: zavreči mnenje manjšine; zavreči nasvet, predlog; njegovo teorijo so zavrgli kot neznanstveno / zavrgel je njeno ljubezen
// ne sprejeti, odkloniti: zavreči pomoč, ponudbo; sodišče je zavrglo pritožbo
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: zavreči slabe navade; zavrgel je misel na maščevanje / lesene pluge so že zdavnaj zavrgli jih prenehali uporabljati
1. narediti, da preneha biti pri osebku to
a) kar se ne želi več imeti, se več ne potrebuje: jedli so hrano, ki so jo zavrgli vojaki; zavreči staro obleko; vode, v kateri se kuha zelje, ne zavržemo
b) kar je neuporabno: vse blago z napako zavržejo; tiskarji izrabljene črke zavržejo; zavreči polomljene igrače
2. ekspr. zaradi odklanjanja ravnanja koga prenehati biti z njim v pozitivnem odnosu, zvezi: družina ga je zavrgla; ko se je poročila, jo je oče zavrgel; zavreči in razdediniti / mati je zavrgla otroka je prenehala skrbeti zanj; ga je zapustila
// zaradi odklanjanja ravnanja koga narediti, da v kaki skupnosti ni več upoštevan, je iz nje izločen: družba ga je zavrgla / zaradi izdaje so ga tovariši zavrgli
3. ekspr. prenehati uporabljati kaj zaradi negativnega odnosa do tega: zavrgli so metode dotedanjih raziskovalcev / zavreči je treba ustaljeno reševanje teh problemov; zavreči domačo tradicijo v slikarstvu / zavreči vero staršev
4. ekspr. zaradi odklonilnega odnosa ne sprejeti, upoštevati česa: zavreči mnenje manjšine; zavreči nasvet, predlog; njegovo teorijo so zavrgli kot neznanstveno / zavrgel je njeno ljubezen
// ne sprejeti, odkloniti: zavreči pomoč, ponudbo; sodišče je zavrglo pritožbo
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža prenehanje dejanja, kot ga določa samostalnik: zavreči slabe navade; zavrgel je misel na maščevanje / lesene pluge so že zdavnaj zavrgli jih prenehali uporabljati
- zavréči se ekspr.
prenehati živeti v skladu z vrednotami, zlasti moralnimi, priznanimi v določeni družbi: pustil je študij in se zavrgel; bali so se, da bi se v tujini zavrgla; do konca, popolnoma se zavreči
- zavŕžen -a -o
1. deležnik od zavreči: zavrženi deli avtomobila; zavržen otrok; biti zavržen od očeta in matere; zavržene ideje
2. knjiž. nemoralen, pokvarjen: zavržena ženska / zavrženo dejanje
● knjiž. zavrženi angel hudič; knjiž. zavržena duša pogubljena; knjiž. živeti v zavrženih razmerah slabih, človeka nevrednih; sam.: sočustvovati z zavrženimi in ponižanimi
Število zadetkov: 11
Dostopnost