Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zavíti -víjem dov. (í)
1. spremeniti smer svojega
a) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije; zaviti na križišču / zaviti okrog vogala
b) poteka: cesta, reka večkrat zavije
// s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota
// s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor
2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet
3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev; pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi
4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek; zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom
5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo; kolona se je zavila v oblak prahu
6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake
// ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak
7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu
8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
● 
ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačila
    zavíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je zavila v mir / sedel je v kot in se zavil v molk; zavila se je v globoko žalost
    zavít -a -o:
    kozel z zavitimi rogovi; polžasto, svedrasto zavit; zavit v desno; stopati po zavitih stopnicah; zavito izražanje, vprašanje; v povoščen papir zavito pecivo
     
    zaviti oklepaj oklepaj iz dveh na sredi koničasto navzven izbočenih ter spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic; ekspr. ime darovalca je ostalo zavito v skrivnost, temo je ostalo skrito, neznano; ekspr. zavita pota življenja neravna, zapletena
     
    gozd. zavita rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; prisl.: zavito odgovarjati
Pravopis
zavíti -víjem dov., nam. zavít/zavìt; zavítje; drugo gl. viti1 (í) ~ na križišču; Cesta večkrat ~e; Sirene so predirljivo zavile; zaviti kaj nekoliko ~ cev; ~ vrv okrog stebra; zaviti koga/kaj v kaj ~ darilo v celofan; ~ otroka v odejo; zaviti kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zaviti koga Zavilo ga je po trebuhu
zavíti se -víjem se (í) v kaj ~ ~ ~ odejo; poud. ~ ~ ~ žalost |postati žalosten|
Celotno geslo Sinonimni
zavíti1 -a -o prid.
GLEJ ŠE: oklepaj
Celotno geslo Sinonimni
zavíti2 -víjem dov.
1.
s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam
SINONIMI:
knj.izroč. kreniti, knj.izroč. skreniti, zastar. zakreniti, nar. zaridati
2.
s prislovnim določilom izraža, da se kaj s spremembo svojega poteka usmeri kam
SINONIMI:
3.
s prislovnim določilom, ekspr. spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam
SINONIMI:
ekspr. zakrmariti
4.
kaj zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano
SINONIMI:
ekspr. zahomotati, knj.izroč. zamotati, zastar. zaobaliti, nar. zasukniti
5.
brezos. s smiselnim osebkom v tožilniku izraža, da kdo dobi sunkovite bolečine, zlasti v trebuhu
SINONIMI:
ekspr. sčrvičiti, ekspr. začrvičiti, ekspr. zviti
GLEJ ŠE SINONIM: obleči1
GLEJ ŠE: ubiti
Celotno geslo Pregovori
zaviti je sestavina izrazov
In potem svizec zavije čokolado
Celotno geslo Etimološki
zavíti – glej víti1
Pleteršnik
zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
Pleteršnik
zavíti 2., -víjem, vb. pf. aufheulen, Vrt.
Prekmurski
zavìti -vijém dov. zaviti: závio ga je vu lelahen KŠ 1771, 253; Szvéto tejlo ja závio vu plátno KM 1796, 112; i zavili ſzo je vprté KŠ 1771, 331
zavìti se -vijém se obdati se: z-vrejdnoſztjom v-ſtero ſze zavijem SŠ 1796, 145
Celotno geslo Pohlin
zaviti [zavíti zavíjem] dovršni glagol

sukati, izkrivljati (resnico)

Celotno geslo Hipolit
zaviti glagol

PRIMERJAJ: zavit

Vorenc
zaviti dov.F17, charta emporeticakramarski papyr, v'kateri ſe kai ẛavîe; circunretireokuli omréṡhiti, ẛaviti; emplastrareen flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; implicareṡaviti, notar ṡaviti, ṡamotati, ṡapleſti; interplicarev'meis ṡaviti; involvereṡaviti; obducereṡaviti; obnubereṡakriti, pokriti, ṡaviti; obnubere caputglavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo; obtorquereṡaviti, doli perpogniti, okuli ṡaviti; obvolvereṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; pelliculares'eno koṡhizo prevleizhi, v'koṡho ṡaviti; refovereṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti; segestre, -trisvſe tú, v'kar ſe more kai ṡaviti, ali ṡabiti; torquereviti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati
Svetokriški
zaviti -vijem dov. zaviti: vſame ſvoj plaish, ga noter savye 3. ed., ter ga na ramo poſtavi zaviti se zviti se, oviti se: Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti nedol. ǀ plaish vſame v' taiſtiga ſe savie 3. ed. ǀ ta ſpaka v' njega skozhi, okuli vrata mu ſe savije 3. ed.
Besedje16
zaviti glag. dov. ♦ P: 4 (DB 1578, DB 1584, DM 1584, TfM 1595)
Črnovrški
zaviti
Celotno geslo Kostelski
zavitiˈzaːvit zaˈviːjen dov.
Celotno geslo Ziljski
zaviti zavijem dovršni glagol
zemljevid
1. zaviti zrobdati s čim
póːle sa [trọ́ːče] nòːtər zawìːlẹ cíəle, sa ƀˈlẹ ˈkakər ne štrúːce ..
2. oviti zrpri kvačkanju, pletenju nit okrog kvačke/igle
zawíːjəš đvìə ƀáːrtẹ m̥ pa patéːǥnəš skùəz̬
Pravopis
zavít -a -o; bolj ~ (ȋ) kozel z ~imi rogovi; poud. ~o izražanje |nepregledno, namenoma dvoumno|; zavit v kaj v papir ~o darilo
zavíti -a -o (ȋ) ~ oklepaj
zavítost -i ž, pojm. (ȋ)
Celotno geslo Sinonimni
zavíti se -jem se dov.
GLEJ SINONIM: obleči se
Število zadetkov: 19