Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zavíjati -am nedov. (í)
1. spreminjati smer svojega
a) gibanja: kolesar, ladja, voz zavija / zavijati okrog vogala
b) poteka: cesta, proga zavija
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega gibanja iti, se premikati kam: letalo zavija na desno, v desno; zavijati na stransko cesto / zavijati vstran
// s prislovnim določilom s spreminjanjem svojega poteka iti, se usmerjati kam: cesta, steza zavija h gradu; reka zavija v sotesko
2. ekspr., s prislovnim določilom spreminjati smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: na poti domov pogosto zavija v gostilne
3. delati, povzročati, da kaj v loku, krogu spreminja smer poteka: pes zavija rep / zavijati preste / zavijati komu roko na enem koncu mu jo premikati okrog vzdolžne osi / zavijati oči, z očmi od jeze
4. zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zavijati darilo, šopek; zavijati kaj v blago, papir / da se knjige ne bi umazale, jih zavija / zavijati otroka v odejo / zavijati si noge v ogrinjalo / ekspr. zaradi mraza so se čakajoči zavijali v plašče
// zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdajati s čim ploščatim, upogljivim: zavijati rano s povojem; zavijati si vrat z ruto
5. ekspr., v zvezi z v povzročati, da prihaja kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: megla zavija dolino v mrak
6. oglašati se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: volk zavija; pes je po volčje zavijal v noč; zavijati kot lisjak
// ekspr. dajati zavijanju podobne glasove: na dvorišču je zavijala krožna žaga; bombe so začele zavijati nad njihovimi glavami / ko je zagorelo, so začele sirene predirljivo zavijati / okrog vogalov zavija veter
7. ekspr. glasno, zateglo jokati: pretepeni otrok je dolgo zavijal / zavijati od bolečin; zavijati v žalosti
8. ekspr. govoriti, izgovarjati besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: zavijati po dolenjsko, notranjsko / zavijati pri petju
9. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: zavija ga po trebuhu, v črevesju; otroka je začelo zavijati
● 
ekspr. ne zavijaj besed razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. v črevesju jim je pogosto zavijala lakota pogosto so bili zelo lačni; ekspr. zavijati koga v vato prizanašati mu s hudim, neprijetnim; ekspr. zavijati pogovor drugam usmerjati
    zavíjati se ekspr., z oslabljenim pomenom
    izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se zavija v tišino / zavijati se v molk, žalost
    zavijáje :
    prispela sta na cilj, zavijaje skozi ozke ulice
    zavijajóč -a -e:
    tesno se zavijajoč v plašč, je odhitel dalje; zavijajoče sirene
Pravopis
zavíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíjanje (í) ~ okrog vogala, v desno; poud.: pogosto ~ v gostilno |hoditi|; ~ po dolenjsko |govoriti|; nevtr.: Proga ~a v levo; Volk ~a; Sirene ~ajo; zavijati kaj ~ oči; Pes ~a rep; zavijati koga/kaj v kaj ~ darila v papir; ~ otroka v odejo; zavijati kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zavijati koga ~a me po trebuhu
zavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|
Celotno geslo Sinonimni
zavíjati -am nedov.
kaj zaradi zaščite, zakritja dajati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano
SINONIMI:
ekspr. zahomotavati
GLEJ ŠE SINONIM: tuliti, zategovati
GLEJ ŠE: jokati
Celotno geslo Etimološki
zavíjati – glej víti1, víti2
Pleteršnik
zavíjati 1., -am, vb. impf. ad zaviti; 1) einwickeln, einhüllen; z. knjige v papir; otroka v cape z.; z. se v kožuhovino; gosenice se zavijajo v mešičke; — 2) Krümmungen machen; — z. svoje poti, auf krummen Wegen wandeln, Škrinj.-Valj. (Rad); — verdrehen; kokošim vratove z.; den Hühnern den Hals umdrehen; — zavija me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan., C.; — kraus machen, kräusen, Cig.; — z. se, sich winden: pot, cesta, potok se na desno, na levo zavija, die Straße, der Weg, der Bach macht einen Bogen nach rechts, links, Cig.; — z. se, kraus werden, Cig.; — glas ali z glasom z., den Ton modulieren, Cig., Jan.; — po hrvatsko z., mit dem croatischen Accente o. croatisierend sprechen; — Redewendungen gebrauchen; preudariti, kako Slovenec zavija, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
zavíjati 2., -am, vb. impf. heulen: z. kakor volcje, Dict.; — zavijali bodo ali tulili, Krelj; ako živiš med volkovi, zavijal bodeš tudi sam po volčje, Vrt.; kadar pes smrt zagleda, začne zavijati ali tuliti, vzhŠt.-Pjk. (Črt.).
Celotno geslo Pohlin
zavijati1 [zavíjati zavíjam] nedovršni glagol

zavijati, motati

Celotno geslo Pohlin
zavijati2 [zavíjati zavíjam] nedovršni glagol

oglašati se kot volk; tuliti; zavijati

Celotno geslo Hipolit
zavijati glagol

PRIMERJAJ: zaviječ

Vorenc
zavijati1 nedov.F2, praelum intorquerepreſho ṡaviati; protropum, vel protropiumpreſhovanîa tá pervi moſht, kateri tézhe poprei, kakòr preſho ṡavia
Vorenc
zavijati2 nedov.F2, lycanthropiaboléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; ulularetuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
Besedje16
zavijati glag. nedov. ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, ZK 1595)
Smučanje
zavíjati -am nedov.
Celotno geslo Kostelski
zavijatizaˈviːjat -an dov.
Celotno geslo Hipolit
zavijati se glagol

PRIMERJAJ: zavijajoč se

Vorenc
zavijati se nedov.F6, convolvolus, -lien zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; gyrusv'okrog ṡavitje, ali okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia; involvulus, -lien zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; sinuareſe ſem ter tám ṡaviati; viticulum, -lirozhize per vinṡki terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo; volvulus, -ligoſſéniza, katera ſe v'perje ṡavia
Svetokriški
zavijati se -am se nedov. zvijati se: Ta kazha, kadar samerka de nje kosha taku tarda rata, de ſe nemore vezh po ſvoij navadi saviti, prezej yszhe eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse, to ſtaro tardo kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia 3. ed. (I/2, 200)
Število zadetkov: 17