1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega: zatožil ga je staršem, pri starših; zatožiti sošolca učitelju; zatožiti koga, da se pretepa
// sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi: ovaduh ga je zatožil na policiji; nekdo ga je zatožil, da se druži s prevratniki
2. nepreh. tožeče, tarnajoče reči, spregovoriti: bolnik je zatožil: vroče je; boli, je tiho zatožil
3. zastar. obtožiti, obdolžiti: zatožiti koga hudodelstva / po krivem zatožiti
● zatožil je že precej denarja s tožbami zapravil
- zatožíti se in zatóžiti se zastar.
stožiti se: zatožilo se mu je po domu
- zatóžen -a -o:
otrok se je bal, da bo zatožen; zatožen hudodelstva; po krivem zatožen