Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zastáviti1 -im dov. (á ȃ)
1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
// s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
// zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
// s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati / trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
// nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
// narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti / nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
// narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
// seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
● 
ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
    zastávljen -a -o:
    pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
SSKJ²
zastáviti2 -im dov. (á ȃ)
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve: zastaviti obleko, zlatnino / zadolžil se je pri njem in mu zastavil travnik
2. nav. ekspr. dati na razpolago, uporabiti za kaj: zastavil je svoje moči, sile za narodov blagor; zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge / zastavil je svoj vpliv pri vladi, da bi jih rešil
// tvegati: zastaviti svoje življenje za koga; za ta cilj je zastavil glavo / kot podkrepitev glavo zastavim, da ne prideš tja stavim
● 
star. zastavil je besedo, da ne bo izdal dal; star. zastavil je besedo zanj zavzel se je zanj; jamčil je zanj
    zastáviti se knjiž., v zvezi z za
    zelo se potruditi, zavzeti: ves se je zastavil za to stvar
    zastávljen -a -o:
    odkupiti zastavljene stvari
     
    pravn., zgod. zastavljeno gospostvo v fevdalizmu gospostvo, ki ga deželni knez da v zastavo
Pravopis
zastáviti1 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) koga/kaj z/s čim ~ cesto z ovirami; ~ vhod s svojim telesom; zastaviti kaj ~ novo brazdo pri oranju; ~ pomemben projekt |lotiti se ga|; zastaviti komu kaj ~ učencu vprašanje, uganko
Pravopis
zastáviti2 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) kaj ~ zlatnino; zastaviti kaj za koga/kaj ~ vse svoje zmožnosti za uresničitev naloge; poud.: ~ besedo za prijatelja |zavzeti se, jamčiti|; ~ svoje življenje |tvegati|; zastaviti komu kaj ~ upniku travnik
zastáviti se -im se (á ȃ) neobč. zavzeti se, potruditi se: za koga/kaj Ves se je zastavil za to stvar
Celotno geslo Sinonimni
zastáviti1 -im dov.
1.
kaj narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti
SINONIMI:
pog. začeti, star. započeti
2.
komu kaj seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
zastáviti2 -im dov.
kaj izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve
SINONIMI:
zastar. zadolžiti, zastar. založiti
GLEJ ŠE SINONIM: tvegati
GLEJ ŠE: posredovati
Celotno geslo Vezljivostni G
zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.
4.
kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.
5.
kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.
Celotno geslo Vezljivostni G
zastáviti2 -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
3.
iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.
Celotno geslo Etimološki
zastáviti – glej stáviti
Pleteršnik
zastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) durch Voranstellung einer Sache zumachen, zustellen: z. peč, den Ofen zusetzen, Cig.; — verstellen, verrammeln, sobo s posteljami, pot z vozovi z.; — besetzen: sodišče ni bilo prav zastavljeno, DZ.; — den Lauf einer Sache hemmen, Jan.; z. (= ustaviti) vodo, Cig.; — 2) verpfänden, glavo z., sein Leben zum Pfande einsetzen, Cig.; versetzen; z. zlatnino; — z. se za koga, za kaj, für jemanden o. etwas in Haft treten, gut stehen, Cig.; — za varuha so me doma zastavili, (porok sem torej, da se nič ne zgodi), C.; — 3) durch Wetten verlieren, verwetten; — 4) ansetzen: z. pero, Preš.; — napačno jo z., einen verfehlten Lebenswandel beginnen, Nov.; — aufwerfen, aufgeben: vprašanje, zastavico, uganko z., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol., C., Erj. (Torb.); — z. plačo, sich einen Lohn ausbedingen o. bestimmen, Notr.
Prekmurski
zastàviti -stávim dov.
1. zastaviti: more meszto szébe sziná zasztaviti KOJ 1848, 59
2. ustaviti: Nezasztávi nyé kmica KAJ 1870, 63; kaseo z-robezom zasztavi KOJ 1845, 33; zlátim prsztanom szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; visziko je vodô zasztavo AIP 1876, br. 3, 7
Celotno geslo Pohlin
zastaviti [zastáviti zastȃvim] dovršni glagol

zastaviti, tj. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve

Celotno geslo Hipolit
zastaviti glagol

PRIMERJAJ: zastavljen

Vorenc
zastaviti dov.F4, hypothecareṡaſtaviti; obligareṡavèṡati, ṡavèṡovati, ṡaſtaviti, terdnu oblubiti; opignorareṡaſtaviti, ṡaſtavlati; pignerareṡaſtaviti
Svetokriški
zastaviti -im dov. zastaviti, tj. 1. izročiti v zagotovilo: try rezhy ima ny ſaſtavit nedol. v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ Kakor ſte shlishali, de ſvojo dusho sa vaſs saſtavi 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio 3. mn., inu ſapijò ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa de on ſam je ozha, inu ſpumni de je bil enkrat taiſte saſtavil del. ed. m eni sheni ǀ Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil, ſam ſebe je bil sa njega sastavil del. ed. m 2. postaviti uganko: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil del. ed. m, de bi on njemu povedal, kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi
Celotno geslo Megiser
zastaviti dovršni glagol
Besedje16
zastaviti glag. dov. ♦ P: 7 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Črnovrški
zastaviti
Celotno geslo Sinonimni
zastáviti se -im se dov.
GLEJ SINONIM: zavzeti se
Število zadetkov: 19