zasópel -sôpla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó) ~ glas; ~ tekač
zasôplost -i ž, pojm. (ó)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
SSKJ²
zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó)
1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
// slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
// knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku
// slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju
// knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
- zasôpsti se
priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati
- zasópel -sôpla -o
1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči
- zasopèn -êna -o:
komaj diha, tako je zasopen
Število zadetkov: 5
Dostopnost