zaslúga -e ž (ȗ)
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne zasluge; biti brez zaslug; nagraditi koga za zasluge; naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / odlikovanje za civilne in vojaške zasluge
● red zaslug za narod z zlato zvezdo v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za družbenopolitične in vojaške zasluge
// pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki izhaja iz takega dejanja, ravnanja: pridobil si je zasluge za razvoj znanosti; priznali so mu njegove zasluge
2. (za skupnost) pomembno, vredno dejanje, ravnanje, lastnost: naštevati zasluge koga / ureditev cest je njegova zasluga; njemu pripada, pog. gre zasluga, da smo začeli odkrivati sodobno umetnost
3. nav. mn. s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju: ima največ zaslug za uspeh; podcenjevali so njihove zasluge pri utrjevanju prijateljskih odnosov med državama
4. navadno s prilastkom, v prislovni rabi, v zvezi po zaslugi izraža, da se kaj zgodi s posredovanjem, nastopom česa: tudi po njegovi zaslugi je prišel do premoženja / publ. po zaslugi pomanjkljive klasične vzgoje jim je neznana celo grška mitologija zaradi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zaslúga -e ž (ȗ) ~e za razvoj znanosti; Njegova ~ je, da so prišli; Po njegovi ~i so se uveljavili; publ. po ~i pomanjkljive vzgoje zaradi
Celotno geslo
Sinonimni
zaslúga -e ž
s čimer kdo pripomore, prispeva h kakemu pomembnemu, vrednemu dejanju; pravica do (javnega) priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s tem prispevkom
SINONIMI:
knj.izroč. zasluženje
GLEJ ŠE: zaslužen
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
zaslȗga, f. das Verdienst, Cig., Jan., nk.; po zaslugi, nach Verdienst, Cig.; imeti veliko zaslug, velike zasluge, nk.
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 6
Dostopnost