zaropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
1. dati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi
// povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel
2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela
3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zaropotáti -ám tudi zaropotáti -óčem dov. zaropotánje; drugo gl. ropotati (á ȃ; á ọ́) Motor je zaropotal; poud. Lokomotiva je zaropotala s postaje |ropotajoč odpeljala|; zaropotati po čem ~ ~ vratih; poud. zaropotati nad kom/čim ~ ~ otroki |ošteti jih|; zaropotati z/s čim Veter je zaropotal z naoknicami
Celotno geslo
Sinonimni
zaropotáti -ám dov.
dati močne, kratke glasove pri delovanju; dati močne, kratke glasove, zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj
SINONIMI:
Pleteršnik
zaropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. zu poltern anfangen; ein Gepolter hervorbringen; nekaj je zaropotalo v veži.
Celotno geslo
Hipolit
zaropotati glagol
Vorenc
zaropotati dov., F2, instrepere, ṡaṡhkripati, ṡaṡhkripati, ṡaravſhlati, ṡaropotati; obstrepere, ṡaſhuméti, ṡaropotati
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
zaropotati gl. zarogljati
Število zadetkov: 8
Dostopnost