Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zapísati in zapisáti -píšem dov., zapíšite (í á í)
1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti ljudskih pesmi zbral v pisni obliki / zdravnik mu je zapisal dieto predpisal; pod besedilo je zapisal svoje ime se je podpisal; zapisati zvok na magnetofonski trak posneti; zapisati podatke na DVD
// napisati: zapiši veliki B; zapisati število z besedo, s številko; zapisati opombo na rob / zapisati s kredo, svinčnikom / vse to sem ti zapisal v pismu / zapisati oceno knjige
// prikazati s črtami, pikami: zapisati potresni sunek; z aparatom zapisati utripanje srca
2. napisati kam ime, osebne podatke koga s kakim namenom: policist ga je ustavil in zapisal; zapisati voznika
3. navadno z dajalnikom v oporoki določiti koga za dediča: zapisati komu hišo, zemljišče / zapisati komu kot v hiši v kmečkem okolju izgovoriti; premoženje je zapisal nanjo prepisal / v oporoki mu je zapisal posestvo
4. star. vpisati, včlaniti: zapisati koga k planincem; zapisati otroka v šolo / zapisati se med protestante postati protestant; prostovoljno se zapisati na vojsko, v vojake prijaviti
5. knjiž. vstaviti, vnesti: zapisati kaj v seznam / učenca so zapisali v posebno skupino uvrstili
6. ekspr. narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega: zapisati koga pomanjkanju, pozabi, uničenju / zapisati koga smrti
● 
ekspr. čas vselej zapiše pravično sodbo po daljšem času se pokaže resnična vrednost česa; ekspr. svoje življenje je zapisal glasbi posvetil; ekspr. to zapiši na svoj račun tega si sam kriv; ekspr. to si zapiši v spomin, srce si zapomni; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano, se bo hitro pozabilo; nižje pog. kam pa je to za zapisati izraža začudenje, presenečenje nad čim
♦ 
jezikosl. zapisati prislov narazen, skupaj; šah. zapisati potezo; šol. zapisati učenca v dnevnik
    zapísati se in zapisáti se
    1. nehote napisati kaj: te besede so se mu zapisale / na tem mestu se je zapisal se je zmotil
    2. ekspr. začeti se ukvarjati s čim: zapisati se filmu, politiki; zapisati se filozofiji / zapisati se plezanju, smučanju
    // začeti sodelovati s kom v čem negativnem zlasti zaradi koristi: zapisati se okupatorju
    ● 
    ekspr. z vso dušo se je zapisal revolucionarnemu gibanju je postal navdušen pristaš revolucionarnega gibanja; ekspr. zapisati se hudiču odločiti se za slaba dejanja; knjiž. ob popisu se je zapisal za Slovenca izrekel; ta misel se mu je zapisala v možgane vtisnila; ekspr. zapisal se je v slovensko poezijo napisal je pomembne slovenske pesmi; ekspr. igralka se je s to vlogo gledalcem zapisala v spomin po tej vlogi so si jo zapomnili
    zapísan -a -o:
    biti zapisan gledališču, znanosti; biti zapisan propadu; zapisane misli koga; premoženje je zapisano na sina; imeti kaj zapisano po očetu; vse povedano je natančno zapisano; tako je, star. stoji zapisano v knjigah
     
    ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. njegovo ime bo zapisano v zgodovini zelo je pomemben; ekspr. zapisana je v njegovem srcu rad jo ima; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nikjer ni zapisano, da tako mora biti ni nujno; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
     
    jezikosl. zapisani jezik jezik, ki je uresničen s pisavo; pravn. zapisano pravo pravo, katerega besedila obstajajo v pisni obliki; sam.: dodati kaj k zapisanemu
Pravopis
zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|
Celotno geslo Sinonimni
zapísati in zapisáti -píšem dov.
kaj s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani
SINONIMI:
zabeležiti, zastar. pribeležiti, knj.izroč. zaznamovati
Celotno geslo Frazemi
zapisáti Frazemi s sestavino zapisáti:
zapisáti kàj s krédo v dímnik, zapisáti si kàj za uhó
Celotno geslo Pregovori
zapisati
V VARIANTI IZRAZOV: Pisana beseda ostane
Celotno geslo Etimološki
zapisáti – glej pisáti
Pleteršnik
zapísati, -šem, vb. pf. aufschreiben, zu Papier bringen; z. svoje ime; z. besede govornikove; — vormerken; z. si kaj; — einschreiben, eintragen; z. kaj v knjigo, v račun, med stroške, v imenik; z. kaj komu na korist, v imetek, etwas jemandem gut schreiben, Cig.; v šolo koga z. dati; v vojake se z., sich anwerben lassen, Cig.; — z. kaj, etwas zu Protokoll nehmen, z. dati, zu Protokoll geben, Cig.; — verschreiben, schriftlich vermachen, legieren; hišo komu z.; z. se komu, sich einem verschreiben; hudiču se z.; — verschreiben, ordinieren: bolniku kako zdravilo z.
Prekmurski
zapísati -píšem dov. zapisati, narediti, da se kaj zapomni, ohrani v spominu: i vu pámeti nyihove je zapiſem KŠ 1771, 688; Tou ſzi vſzrczé zapiſi BKM 1789, 21; Zapisi moje imé V-'sitka knige SŠ 1796, 155; Tiſzi me na tvojo dlan zapiſzao KŠ 1754, 241
zapísati se -píšem se
1. vpisati se: szamicza, stera sze vu Bratovcsino zapiszati dá KOJ 1845, 167
2. popisati: Zapovedao je, Kabi ſze veſz ſzvejt zapiſzao BKM 1789, 28; I sli ſzo vſzi, da bi ſze zapiſzali BKM 1789, 167
zapísani -a -o zapisan: kou je nám v-Evangyeliomi zapiſzano KŠ 1754, 161; pren. v-mem ſzrczi moje zapiſzane SŠ 1796, 154; ſteri iména ſzo nej bilá zapiſzana vu 'zitka knigaj KŠ 1771, 789
Celotno geslo Hipolit
zapisati glagol

PRIMERJAJ: zapisan

Vorenc
zapisati dov.F5, improfessus, -a, -umne ṡamerkan, ne ṡapiſſan, kateri ſe nei puſtil gori ṡapiſſati, ali ṡaṡnamovati; inscribereṡapiſſati, notar ṡapiſſati; notareṡamerkati, ṡapiſſati, ṡaṡnemenovati; praescriberenaprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati, prepoveidati, preid ṡnati
Svetokriški
zapisati -pišem dov. 1. zapisati: s' tremy pereſſamy je skushal to sapuvid sapiſſat nedol. ǀ ſe puſti v' to Bratoushino sapiſſat nedol. ǀ mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat nedol., kar bò on reKal ǀ ſe ima sapiſat nedol., de ſo ǀ resnizhnu ſe more ſapiſat nedol. ǀ na ſvoj grob, je bil sapovedal lete beſsede sapiſsat nedol. ǀ Jeſt shtejem tvoje ſtopine, inu yh ſapishem 1. ed. ǀ satoraj na en Zegilz sapishe 3. ed. ǀ ga ſapishe 3. ed. v'bukve teh fardamanih ǀ shiher na njegou grob sapishete 2. mn. ǀ nikar ne sapishi vel. 2. ed. ǀ sapiſsite vel. 2. mn. Ime tiga praviga Boga ǀ satorai je bil edn na orgle sapiſsal del. ed. m ǀ Je ner poprej tiga ſerzhniga, inu modriga Natanaela sapiſſal del. ed. m sa sholnerja krajla Nebeſkiga ǀ prezej Bug bi jo sbriſſal s' Bukvi teh isvolenih, inu bi jo ſapiſal del. ed. m v' Bukve teh ferdamanih ǀ na duej tabli je bil ſapiſſal del. ed. m ǀ popjer na kateri je bil grehe ſapiſsal del. ed. m poda S. Antonu ǀ ſò en peld ſturili, tiga mertviga imè gori sapiſſali del. mn. m ǀ ſò na verhu tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali del. mn. m 2. predpisati: polek sapiſſe 3. ed. eno shlahtno arznio, katero ta bolni po goſtem more vshiti ǀ prezej sapiſſe 3. ed. eno arznio, de bi vun spelala is zhloveka te hude greshne mokrute ǀ Kateri Recept tudi Hugo Cardinal sapiſse 3. ed. tem nezhistim, rekozh ǀ S. Ioannes ta Recept mu je bil sapiſsal del. ed. m ǀ to arznio je hotel G. Bug, de bi Isaias sapiſsal del. ed. m taistimu greshnimu folku 3. vpisati: ſe puſti v' to Bratoushino sapiſſat nedol. ǀ nejſe puſti v' leto Bratoushno sapiſſat nedol.
Besedje16
zapisati glag. dov. ♦ P: 27 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
zapisati
Celotno geslo Kostelski
zapisatizaˈpiːsat -ˈpiːšen dov.
Jezikovna
Ali je pravilno zapisati »dinozaverski« ali »dinozavrski«?

Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.

Jezikovna
Ali je pravilno zapisati »doba sebe«?

Zanima me, če je slovnično pravilno Doba sebe?

Jezikovna
Dan, datum, ura, kraj prireditve – kako jih zapisati?

Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).

Kateri zapis je ustreznejši:

  • koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija

ali

  • koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija

Prekmurski
gòri zapísati ~ -píšem dov. zapisati: je ſzvojo ſz. rejcs, kak jo je dáo gori zapiſzati KŠ 1771, A2b; ka bi tam ſzvoje imé vadluvao, i gori dáo zapiſzati KM 1796, 87; Skolnik vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; Ti ſzi pa gori vſze Zapiſzao, gde ſzem vgrejso BKM 1789, 382
gòri zapísani ~ -a ~ -o zapisan: nego i gori zapiſzano za toga volo KŠ 1754, 9b; ka ſzo iména vaſa gori zapiſzana vu nebéjſzaj KŠ 1771, 203; prvorodjenih vu nebéſzaj gori zapiſzanih KŠ 1771, 696
Jezikovna
Kako na tabli zapisati ime kraja »Iljaševci«

Kot Prekmurca me zmoti, če nepoznavalci in turisti zaradi zapisa na cestni tabli (slika) izgovorijo ime kraja Iljaševci kot [ijáševci], saj mislijo, da sta na začetku zapisana dva velika tiskana I-ja.

Klical sem že na ministrstva in direkcijo za ceste, pa smo me napotili k slovničarjem, češ, da to ni njihov problem. Predlagam, da se v podobnih primerih pišeta obe prvi črki z veliko začetnico: ILjaševci.

Kaj svetujete?

Jezikovna
Kako pravilno zapisati »nesomatsko psihotičen«

Kako pravilno zapisati: nesomatsko psihotičen ali nesomatsko-psihotičen?

Število zadetkov: 58