zakričáti -ím dov. (á í)
1. spregovoriti z močnim, rezkim glasom: lažeš, je zakričal; jezno zakričati / zakričati komu v uho: Kam greš; zakričal je po stopnicah, naj pridejo gor / ekspr. zakričati na ves glas zelo / ekspr. zakričati krivico v svet
// izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zakričati na koga; zakričati nad otrokom
2. dati neartikuliran, rezek glas: zakričati od bolečine, strahu; ob vsakem udarcu zakriči
// ekspr. dati neprijeten, rezek glas: spet zakričijo vrata; nad vrati zakriči zvonec
3. ekspr. pojaviti se, pokazati se zelo viden zaradi kontrasta z okoljem: na oglu zakriči rdeč plakat
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zakričáti -ím dov. zakričánje; drugo gl. kričati (á í) Lažeš, je zakričal; poud. zakričati kaj ~ krivico v svet |glasno sporočiti|; zakričati komu/čemu Pridite, jim je zakričal; zakričati na koga/kaj ~ ~ soseda; zakričati nad kom/čim ~ ~ otrokom
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
zakríčati, -ím, vb. pf. einen Schrei ausstoßen, aufschreien, ein Geschrei erheben; z. na ves glas; z. nad kom, na koga, jemanden anschreien.
Celotno geslo
Hipolit
zakričati glagol
Besedje16
Črnovrški
Število zadetkov: 9
Dostopnost