zakljúček -čka m (ȗ)
1. del, ki zaključuje kak predmet: čipkast zaključek ovratnika; masiven, polkrožen zaključek stavbe / zaključek odprtine, prostora / arhitekturni zaključek
// kar zaključuje
a) kako dogajanje: zadnja radijska poročila in zaključek oddaje; slavnostni zaključek prireditve, zborovanja / za zaključek povedati šalo
b) kako celoto: živahen zaključek skladbe; tretje dejanje je višek in zaključek
// del besedila, ki vsebuje bistvene ugotovitve predhodnega besedila, razprave: napisati zaključek
2. glagolnik od zaključiti: s tem filozofom je smer doživela zaključek / po zaključku šolanja ni dobil službe / zaključek sezone / dati znak za zaključek tekmovanja konec
3. navadno s prilastkom končna sodba, misel, do katere se pride na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem: iz povedanega sledi nekaj zaključkov; priti do zaključka, da je treba marsikaj spremeniti / narediti, publ. potegniti zaključek / zaključki posvetovanja / logični, miselni zaključek
● zastar. zaključek o najemu pogodba
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zakljúček -čka m (ȗ) napisati ~ sklep; ~i preiskovalne komisije ugotovitve; polkrožni ~ stavbe; ~ seje konec; publ. potegniti ~ skleniti, ugotoviti
Celotno geslo
Sinonimni
zakljúček -čka m
2.
končna sodba, misel, do katere se pride na podlagi podatkov z razmišljanjem, logičnim povezovanjem
SINONIMI:
sklep, knj.izroč. izpeljanka, knj.izroč. konkluzija, knj.izroč. konsekvenca, publ. nasledek, zastar. posledek
GLEJ ŠE: zaključiti
Celotno geslo
Vezljivostni NG
zakljúček-čkasamostalnik moškega spola
- konec
- zaključek česa
- , zaključek s čim/kom
- , zaključek ob čem, kdaj
- končna sodba, odločitev
- zaključek česa
- , zaključek s čim
- , zaključek o čem/kom
- , zaključek glede česa/koga
Celotno geslo
Etimološki
zakljȗček – glej -kljúčiti, zakljúčiti
Pleteršnik
zakljȗčək, -čka, m. 1) der Beschluss, nk.; — 2) der Schlusssatz, der Schluss (phil.), Cig. (T.); — hs.
Kamnarstvo
Število zadetkov: 7
Dostopnost