1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala
// začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala
2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali
● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil
- zajókan -a -o nar. vzhodno
objokan: zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan
Dostopnost