Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
začénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. v presledkih, še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost
a) z nedoločnikom: začenjati govoriti, pisati; začenjati se razburjati / brezoseb. počasi začenja snežiti
b) z glagolskim samostalnikom: začenjati delo; začenjati pogovor / publ., z orodnikom: začenjati s treningom; začenjati z zidavo / predstave začenjajo ob osmih se začenjajo
c) elipt.: pojdimo, ker začenja dež; vedno znova začenja o vremenu / danes začenjamo tam, kjer smo včeraj nehali
2. delati prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začenjati oborožen upor / sliko začenja vedno znova
// izraža, da kaj nastopa kot prvo v kaki celoti: oddajo začenja znana melodija; gledališko sezono začenjajo z domačim delom
    začénjati se 
    izraža začetek obstajanja česa
    a) glede na čas: začenja se nov delovni dan; zima se že začenja
    b) glede na prostor: polje se začenja na naši desni / krivulja se začenja v različnih točkah
    začenjajóč -a -e:
    začenjajoče se reforme
Pravopis
začénjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; začénjanje (ẹ̑) kaj ~ delo; Oddajo ~a znana melodija; publ. začenjati z/s čim ~ z zidavo začenjati zidavo, začenjati zidati; Predstave ~ajo ob osmih se začenjajo; Travnik ~a na naši desni se začenja; brezos. ~a snežiti
začénjati se -am se (ẹ̑) Predstave se ~jo ob osmih
Celotno geslo Sinonimni
začénjati -am nedov.
1.
kaj v presledkih še ne v celoti opravljati kako delo, dejavnost
SINONIMI:
2.
kaj izvajati prva dela v zvezi s kakim delom, dejavnostjo
SINONIMI:
pričenjati, ekspr. stopati1, ekspr. vstopati
Celotno geslo Etimološki
začẹ̑njati – glej začẹ́ti
Pleteršnik
začẹ̑njati, -am, vb. impf. ad začeti; anfangen; vse začenja, pa nič ne skonča; — z. se, den Anfang nehmen, beginnen.
Celotno geslo Pohlin
začenjati [začẹ̑njati začẹ̑njam] nedovršni glagol

začenjati

Celotno geslo Hipolit
začenjati glagol

PRIMERJAJ: začenjan

Vorenc
začenjati nedov.F2, coepiẛazhnem, ẛazhenîam, ſem ẛazhèl; rixosus, -a, -umprepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa
Svetokriški
začenjati nedov. 1. začenjati: obeniga nej s'myrom puſtil, boy je rad sazhenjal del. ed. m (I/2, 208) 2. početi, počenjati: kar bo sazhenal del. ed. m, tu dobru rata (III, 282)
Besedje16
začenjati glag. nedov. ♦ P: 22 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595); (za čenjati) glag. nedov. ♦ P: 1 (TC 1555)
Črnovrški
začenjati
Celotno geslo Kostelski
začenjatizaˈčẹːn’at -an nedov.
Celotno geslo Sinonimni
začénjati se -am se nedov.
izraža nastopanje obstajanja česa glede na čas; izraža točko, mesto, od koder dobiva kaj prostorsko razsežnost
Celotno geslo Hipolit
začenjati se glagol

PRIMERJAJ: začenjan

Besedje16
začenjati se glag. nedov. ♦ P: 11 (TT 1557, TKo 1557, *P 1563, TPs 1566, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1584, DM 1584, TPo 1595, TfM 1595)
Število zadetkov: 15