Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
vrédno1 nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) občudovanja ~ se vesti
Pravopis
vrédno2 povdk. (ẹ́) To bi si bilo ~ ogledati; O tem ni ~ razpravljati; Pustimo to, saj ni ~ besed
Prekmurski
vrédno tudi vréjdno tudi vréidno prisl. upravičeno, primerno, dostojno: Vrêdno sze dr'zi za kralico cvêtja KAJ 1870, 18; da naz vredno obderſi TF 1715, 28; vreidno je ſztanovito tákſi ſzmertetlni greih oznániti TF 1715, 36; naj vrejdno etoga goſztá gori vzemem KŠ 1754, 235; Li, kak je vrejdno, pouleg Evagyelioma hodite KŠ 1771, 593; naj vrejdno v'sivamo KM 1783, 20
Celotno geslo Hipolit
vredno prislov

PRIMERJAJ: vreden

Vorenc
vredno prisl.F3, condignèvrédnu kakòr ſliſhi; dignèvrédnu; optabilis, -lekar je dobru inu vrédnu ṡheléti
Svetokriški
vredno prisl. dostojno: Oh ſrezhen ſtutaushentkrat leta, katiri urednu, inu spodobnu praime to Boshjo shpisho ǀ kateri hozhe urednu v'tem ſtanu shiveti ǀ tem kateri vrednu vshijeio ta S: Sacrament perneſse tu vezhnu shivejnie → vreden
Besedje16
vredno1 prisl. ♦ P: 20 (TC 1555, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595)
Besedje16
vredno2 povdk. ♦ P: 6 (TL 1561, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)
SSKJ²
vréden -dna -o prid., vrédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. z izrazom količine izraža značilnost česa glede na
a) količino denarja, ki se dobi zanj: koliko je vredna hiša; točka je vredna osem evrov; njegovo premoženje je vredno pet milijonov; zemljišče je vredno več, kot ga cenijo; biti malo, veliko vreden
b) kako količino, mero sploh: as je vreden deset točk
 
šah. figura je vredna tri kmete
2. z izrazom količine izraža značilnost česa
a) glede na zadovoljevanje določenih potreb: ta peč ni dosti vredna, slabo greje; čeprav je majhno, je to stanovanje za nas veliko vredno / ta prstan je zame veliko vreden mi veliko pomeni
b) glede na mero ustrezanja določenim merilom: s tega stališča razprava ni veliko vredna; gradivo dokumentarno ni dosti vredno / ekspr. te pesmi niso nič vredne
c) glede na (možni) vpliv, posledice, delovanje: premišljeno ravnanje je v takem primeru največ vredno
3. z rodilnikom ki zaradi svojih lastnosti, navadno dobrih, pozitivnih, zasluži kaj: pomilovanja, sočutja vreden človek; biti vreden ljubezni, spoštovanja, zaupanja; ni vreden, da zanj tako skrbiš / ekspr. občudovanja vreden pogum; posnemanja vreden zgled; film je vreden ogleda; živi v obžalovanja vrednih razmerah; ekspr. stvar ni niti omembe vredna; dejanje, vredno priznanja
// ki je v skladu s čim, ki čemu ustreza: človeka vredno življenje; to je poštenjaka vredno dejanje, ravnanje
4. ekspr. ki ima dobre, pozitivne lastnosti v veliki meri: igrati vredna glasbena dela / estetsko vredni izdelki; moralno vredno dejanje / vreden človek; vredne lastnosti / vreden nakit dragocen; to je eden vrednejših sodobnih pesnikov pomembnejših
● 
ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. prizor je vreden čopiča velikega umetnika da bi ga upodobil, naslikal velik umetnik; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; slabš. drug drugega sta vredna oba sta enako slaba; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. dal mu je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je; ekspr. nisem vreden, da mu čevelj zavežem on je veliko boljši, več vreden od mene; ekspr. vredna je greha, poželenja je privlačna, zapeljiva; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni
    vrédno 
    prislov od vreden: občudovanja vredno se vesti
     
    rel. vredno prejemati sveto obhajilo
    // v povedni rabi izraža upravičenost, primernost: zaradi tega se ni vredno jeziti; o tem ni vredno razpravljati / to bi si bilo vredno ogledati
     
    ekspr. o podpori ni vredno govoriti je zelo majhna, nepomembna; ekspr. to je dekle, ki jo je vredno pogledati lepo, postavno; ekspr. pustiva to, saj ni vredno besed ni vredno govoriti; sam.: ločiti vredno od nevrednega; pokupili so vse, kar je bilo vrednega
Pravopis
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
Svetokriški
vreden -dna prid. vreden, tj. 1. cenjen: Zhe perlin nej sfetal taku nej nezh ureden im. ed. m ǀ od katere ſe je utargal taiſti veliku uredni im. ed. m dol. grosdik ǀ ena dusha je vezh uredna im. ed. ž, kakor en ardezh slati ǀ odvſame dobru imè, kateru je vezh urednu im. ed. s kakor slatu, inu ſrebru ǀ Kai hozhemo mij vredniga rod. ed. s najti na semli, de bi mij ſe smeli podstopit stvarniku ſemle, inu Nebeſs offrat ǀ Oh kai s' en velik shaz ima v' ſvoi dushi veliku vezh vredn tož. ed. m kakor vſy shazi kraila Mida, inu Creſuſſa ǀ poshle shenkat en shlahtni, inu veliku vredni tož. ed. m dol. dar ǀ taiſti na urat poſtavi eno slato veliku uredno tož. ed. ž Ketno ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna im. dv. m, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ ſò shtimani, inu vredni im. mn. m kakor perlni ǀ vſy shazi semelski perglihani nej ſo en viner vredni im. mn. m ǀ veliku uredne tož. mn. ž shenkinge ijm je bil dal 2. zaslužen, dostojen: EN resnizhen, inu huale vureden im. ed. m priguvor je taisti ǀ Pſalmiſt mu je djal … Velik Goſpud vſe zhaſti vredn im. ed. m ǀ IEst bi hotel rad vejdit, Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin im. ed. m ǀ ſam vſe zhasti, inu lubesni je vreden im. ed. m ǀ de bo urenden im. ed. m te huale, de je en ſvejſt, inu priden Shlushabnik ǀ ti ſi uredna im. ed. ž ratala ſijnu Boshjga snoſiti ǀ O panena roka! uredna im. ed. ž de bosh do vekoma v' pakli gorela ǀ terplejne je vezhniga lona urednu im. ed. s ǀ dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla urednu im. ed. s ǀ de bi vrednu im. ed. s prebivalishie S. Duha ratalu ǀ kar ie nad taiſtimi huale urednu im. ed. s, letu samauzhyo ǀ velike zhastij, inu huale je vurednu im. ed. s tu govorjenie ǀ kar pak leipiga, zhedniga, inu huale uredniga rod. ed. s vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu, inu viſſoku zhaſti urednimu daj. ed. m Gospudu Appatu ǀ en lep brumen, inu huale uredn tož. ed. m leben je pelala ǀ Sveta Maria Ogniacenſis ſe nej sa uredno tož. ed. ž dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselili ſe ſo tudi tij S. Angelzi nad rojstvam Marie Divize dokler ſo vidil nijh Krajlizo vuredno tož. ed. ž S. Mater Krajla Nebeshkiga ǀ urednu tož. ed. s prebivalzhe njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ Vſe tu kar je sauurashtua vurednu tož. ed. s ſe lubi, inushtima ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni im. mn. m Gospudie, vy nepoterbujete moje molitvize ǀ bomo uredni im. mn. m ratali ta nebeski lon doſezhi ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne im. mn. ž ǀ vidio per eni perſoni veliku rezhy huale urednih rod. mn. ǀ Sahvalite Boga Ozheta, kir nas je vrejdne tož. mn. m ſturil, de ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine primer.> de bi enimu drugimu urednishimu daj. ed. m to shlushbo naloshil vreden biti nedov. zaslužiti si: nej ſim uredn im. ed. m tvoj syn imenovan biti ǀ on je bil uredn im. ed. m pakla ǀ on je uredn im. ed. m de bi na gaugah viſſil ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden im. ed. m leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ nej ſi ureden im. ed. m tiga obſſolutiona ǀ ona pak nej uredna im. ed. ž de je shiua ǀ kakor de bi semla nebila vredna im. ed. ž takushniga ſuètiga Mosha imeti ǀ v'njemu, inu per njemu vſe kar je vrednu im. ed. s lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ Aku ſe sglihaio, taku ſo lona, inu nikar shtraifinge uredni im. mn. m ǀ de bi bily vuredni im. mn. m v'Nebù pred oblizhe Boshje priti ǀ nej ſo bily vuredni im. mn. m zhloveſkiga imèna ǀ ta Nebeshki shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni im. mn. m ǀ satorai nej ſte mene vredni im. mn. m gledat ǀ ſicer nej ſmo vredni im. mn. m Iogri Christuſhavi imenvani biti ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi, kadar ſmò uredni im. mn. m ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni im. mn. m otrozy de bi ym ozhy s'glaue sderli ǀ vſe ſo uredne im. mn. ž povishane biti, vſe ſo uredne im. mn. ž Apptishize biti vredno je izplača se: ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti Tvorjeno iz vred ‛vrednost’ ← stvnem. wërd ‛cena, vrednost’; → malovreden.
Število zadetkov: 11