Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á)
1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir
2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo
3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota; predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga
4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport
    vnéti se 
    1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
    // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
    2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
    3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
    4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
    ● 
    star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
    vnét -a -o
    1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
    2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
    // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj
Pravopis
vnéti vnámem dov. vnêmi -íte; vnél -a, vnét/vnèt, vnét -a; vnétje; (vnèt/vnét) (ẹ́ á) kaj ~ stenj; poud. vneti koga Njena lepota ga je vnela |navdušila, pritegnila|; poud. vneti koga za koga/kaj ~ otroke za šport |navdušiti|
vnéti se vnámem se (ẹ́ á) Hlapi so se vneli; poud. Vnel se je prepir |začel|; vneti se komu Oči se mu rade ~ejo; poud. vneti se za koga/kaj ~ ~ ~ dekle |navdušiti se|
Celotno geslo Sinonimni
vnéti vnámem dov.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
Celotno geslo Etimološki
vnẹ́ti vnámem dov.
Pleteršnik
vnę́ti, vnámem, vb. pf. 1) entzünden; — v. jo, enteilen, Preš.; — v. željo, die Begierde erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen, zu brennen anfangen; od pepela se lehko kaj vname; pljuča so se vnela; (fig.) erregt werden, ausbrechen, entbrennen; vname se boj, prepir, želja, srd, ljubezen; — 2) begeistern, anfeuern, v. koga za kako reč; v. se, in Affect gerathen, sich ereifern; v. se zaradi kake reči; oba se vnameta in si boj napovesta, Met.; v. se za kako reč, sich für eine Sache begeistern, nk.; — vnet, entbrannt, entflammt: od strasti vnet; vnet biti za kaj, für eine Sache eingenommen, begeistert sein; inbrünstig, Cig.
Prekmurski
vnéti -a -o prid. vnet, zelo prizadeven: vnetoga plebánusa bo vszako dobro szerce szlavilo KOJ (1914), 194
Celotno geslo Hipolit
vneti (vnjeti) glagol

PRIMERJAJ: vnet

Celotno geslo Megiser
vneti dovršni glagol
Besedje16
vneti glag. dov. kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Črnovrški
vneti
Celotno geslo Sinonimni
vnéti se vnámem se dov.
zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.
2.
navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.
Celotno geslo Pohlin
vneti se [vnẹ́ti se vnámem se] dovršni glagol

začeti goreti, vneti se

PRIMERJAJ: vnamljati se, vnemati se

Celotno geslo Hipolit
vneti se (vneti se, vnjeti se) glagol

PRIMERJAJ: vnet

Svetokriški
vneti se vnamem se dov. vneti se: ſe prezej v' naſhem ſerzi uname 3. ed. shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi ǀ kry ſe v' njemu od jeſe uname 3. ed. ǀ dokler ſe vname 3. ed. en velik ogin te nezhiſtoſti ǀ tu gnesdu ſe vuname 3. ed. ǀ nje ſerze ſe je bilu s' ogniam te Boshje lubesni vnèlu del. ed. s ǀ ſerze Catharine ſe je bilu unjelu del. ed. s s' ogniom ǀ gdu more takorshne lepe rezhy poshlushat, de bi njegovu ſerze ſe n' omezhilu, inu s' ogniam lubesni boshie neunelu +del. ed. s ǀ Koku hozhete de bi ſe neunile +del. mn. ž, inu neſgorele
Besedje16
vneti se glag. dov. ♦ P: 9 (TC 1574, DJ 1575, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Celotno geslo Kostelski
vneti se gl. zacvreti
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se za vnámem se za dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
čustvenostno kdo/kaj postati dojemljiv za koga/kaj
Takoj se je vnel za predlog.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti za vnámem za dovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj pripraviti koga/kaj za koga/kaj
Mladino je vnel za šport.
Število zadetkov: 20