Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vléči vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ́)
1. s silo, usmerjeno proti sebi
a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico / vleči plezalca navzgor
b) z določenim namenom delovati na kaj: otrok vleče mater za krilo; vleči vrv zvonca
2. s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage: lažje zavoje je nosil, težje pa vlekel / za seboj je vlekel dolgo ogrinjalo
3. premikati kaj po površini: vleči čopič po platnu / vlekel je s prstom po mizi in pisal črko t
4. s črtanjem delati: vleči črto od pike do pike
5. spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo: vleči trsko iz prsta; vleči zamašek iz steklenice; vleči prt z mize / ekspr. vlekel je stvari iz torbe jemal
6. s prislovnim določilom s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vleči zavese narazen; vlekel si je kapuco na glavo / ekspr. vleči obleko nase hitro se oblačiti / kot opozorilo na vratih vleci
7. z delovanjem sil v nasprotnih smereh povzročati, da kaj doseže
a) večjo, največjo dolžino: vleči gumijasto cev
b) večjo, največjo površino: vleči tkanino / vleči testo
8. ekspr. s težavo nositi: prijela je kovček in ostalo prtljago in vse skupaj vlekla v sobo
// z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga; nositi: kaj vse vleče na počitnice: medveda, punčko, pajaca
9. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: vleči dim iz cigarete / vleči cigareto, cigaro, pipo / ekspr. vleči sapo vase globoko vdihavati
10. ekspr. sesati: mladič je zadovoljen vlekel / vleči dudo
11. ekspr. piti (alkoholne pijače): steklenica je šla iz rok v roke in vsak je dolgo vlekel / pog. rad ga vleče
12. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega območja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi; pihati: hladno vleče; zunaj precej vleče / ves dan je vlekel veter / zapri vrata, pod noge mi vleče čutim hlad, premikanje hladnega zraka okrog nog
13. odvajati dim: ko so prvič zakurili, dimnik ni vlekel; peč je le začela vleči
14. nav. ekspr. povzročati, da traja kaj dalj časa: poročanje o dogodku je zelo vlekel / godbeniki so nekoliko vlekli prepočasi igrali
15. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga kam, navadno brez njegove privolitve: vlekel je otroka z igrišča v hišo / navezanost na dom ga vleče stran; nekaj me je vleklo k potoku / brezoseb. zelo ga vleče v planine / ni postal pravnik, srce ga je vleklo h glasbi
16. ekspr. zavajati v zmoto, varati: zdaj me boš še ti vlekel; pošteno ga je vlekel
17. ekspr. vzbujati pri kom zanimanje: grad vleče turiste; morsko dno ga najbolj vleče
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: tako branje me vleče
18. pog. dobivati, prejemati: za to delo vleče lepo plačo / pri sodelovanju vleče dobiček
19. ekspr., v zvezi z na imeti zelo majhno mero lastnosti, ki jo izraža dopolnilo: papir vleče na rumeno; vino vleče na kislo
20. ekspr. težko živeti, prebijati se: kako živite? Vlečemo; nekako še vlečemo
21. metal. s spravljanjem skozi votlico zmanjševati presek: vleči palico, žico / vleči aluminij, jeklo
● 
ekspr. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter razmere so se spremenile; ekspr. vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; ekspr. spet vleče nekdanje doživljaje na dan se jih spominja, pripoveduje o njih; ekspr. dreto vleči smrčati; ekspr. vleči harmoniko igrati na harmoniko; star. vleči koga skozi zobe, po zobeh opravljati, obrekovati; ekspr. vleči koga za nos varati ga; pog. ker se ne moremo dogovoriti, kdo naj gre, bomo vlekli listke žrebali z listki; ekspr. komaj vleče noge za seboj od utrujenosti, slabosti zelo težko hodi; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; star. nezrelo sadje vleče usta skupaj povzroča trpek okus; ekspr. vleči vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. od jutra do noči je vlekel žago žagal; ekspr. vleči na uho, ušesa prisluškovati; ekspr. eni vlečejo za tri, drugi postopajo brez dela zelo delajo, se trudijo; ekspr. v teh krajih vlečejo po dolenjsko govorijo, izgovarjajo; pog. motor dobro vleče deluje; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo
♦ 
etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas; obrt. šiv vleče povzroča gubanje tkanine
    vléči se 
    1. zaradi gostosti, lepljivosti pri vlivanju, raztegovanju oblikovati se v nitasto, trakasto plast: med, sirup se vleče; stopljen sir se vleče; vleči se kot testo
    2. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: obleka se je vlekla za njo; vajeti so se vlekle po tleh
    3. ekspr., navadno s prislovnim določilom počasi se premikati, navadno v daljši vrsti: po cesti so se vlekli vozovi / od juga se vlečejo oblaki
    4. ekspr., navadno s prislovnim določilom s težavo hoditi: konj se je klecaje vlekel čez potok / počasi se je vlekel v svojo sobo
    5. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki črte: razpoka se vleče čez vso steno; pot se vleče navkreber
    6. ekspr. po dolgem se razprostirati: vas se vleče ob vznožju gorovja
    7. ekspr. trajati, potekati, navadno dalj časa: bolezen se je vlekla; priprave za izdajo časopisa so se vlekle pol leta / dan se je zelo vlekel je počasi mineval
    8. ekspr. zavzemati se, posredovati: na sestankih se vedno vleče za delavce / vleče se za denar, kot da mu gre za življenje
    ● 
    kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vse pesnikovo delo se pojavlja kot bistveni sestavni del
    vlekóč -a -e:
    otrok uhaja naprej, vlekoč mamo za roko
    vléčen -a -o:
    vlečeno vozilo / vlečena žica; vlečeno jeklo; vlečeno testo
Pravopis
vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|
Celotno geslo Sinonimni
vléči vléčem nedov.
1.
kaj s silo, usmerjeno proti sebi, premikati kaj tako, da se stalno dotika podlage
SINONIMI:
ekspr. drpaliti, ekspr. vlačiti
2.
kaj premikati kaj po površini
SINONIMI:
3.
kaj spravljati kaj iz česa, s česa, navadno s silo
SINONIMI:
knj.izroč. izvlačevati
4.
kaj s sunkovitimi gibi spravljati kaj na drugo mesto, v drugi položaj
SINONIMI:
ekspr. nategovati
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Celotno geslo Frazemi
vléči Frazemi s sestavino vléči:
vléči dréto, vléči kóga za nós
Celotno geslo Pregovori
vleči je sestavina izrazov
Zgledi vlečejo
Celotno geslo Etimološki
vlẹ́či -em nedov.
Pleteršnik
vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
Celotno geslo Pohlin
vleči [vlẹ́či vlẹ́čem] (leči2) nedovršni glagol

vleči

Celotno geslo Hipolit
vleči glagol

PRIMERJAJ: vlečejoč, vlečen, vlečeč

Vorenc
vleči nedov.F82, attraherek'ſebi potegniti, vleizhi; dispalareſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; ductilisena reizh, katera ſe lagku vleizhe, kakòr drát; extractorius, -a, -umkar ima múzh vunkai vlézhi, ali potegniti; ilia trahere post sezhreva ṡa ſabo vlézhi; jugatorius, -a, -um, jugatorius bosen vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; nigranskar na zhernu vlézhe; olusatrum, -trienu drevze, ali ſvibovina s'perjam ṡèlu enaku, ali kateriga perje na ṡèle vlézhe; pergerenaprei poiti, ali vleizhi, v:g: je gori vleikel v'Betlehem; procrastinareodlaſhati od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; subalbicarebeilkaſt biti, na beilu vleizhi; traherevleizhi, potegniti
Svetokriški
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
Celotno geslo Megiser
vleči nedovršni glagol
Celotno geslo Megiser
vlečiopomba nedovršni glagol
Besedje16
vleči1 [vlečem] glag. nedov. ♦ P: 27 (TC 1550, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603); (vleči/uleči) [vlečem] glag. nedov. ♦ P: 3 (TE 1555, TL 1561, TL 1567); (uleči/vleči) [vlečem] glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje16
vleči2 [vležem] glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)
Črnovrški
vleči
Celotno geslo Kostelski
vlečivˈlėːč vˈlėːč en nedov.
Besedje16
od vleči gl. odvleči ♦ P: 3 (TT 1557, TR 1558, TPo 1595)
Besedje16
skugi vleči gl. skozivleči ♦ P: 1 (MTh 1603)
Število zadetkov: 36