visôkost1 in visokóst -i ž (ó; ọ̑)
1. lastnost, značilnost visokega: hiša je bila opazna zaradi svoje visokosti / visokost stropa; ekspr. visokost neba / visokost meril / moralna visokost človeka / zastar.: znan je zaradi svoje visokosti velikosti; z visokosti gledati navzdol z višine
2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: zaradi visokosti je nepriljubljen; skromnost in visokost
3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: nastopati z visokostjo kraljice / zavedati se notranje visokosti plemenitosti; visokost čustev
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
visokóst2 -i ž (ọ̑)
navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost
navadno s svojilnim zaimkom, nekdaj naslov za visoke posvetne in cerkvene dostojanstvenike: obiskala jih bo njegova cesarska visokost / kot nagovor naloga je opravljena, visokost
Celotno geslo
ePravopis
visokost
Predlog
visokosti in Visokost Visokosti samostalnik ženskega spolaprotokolarni naziv za visoke predstavnike
IZGOVOR: [visokóst], rodilnik [visokósti]
Pravopis
visokóst -i ž, člov. (ọ̑) s svoj. zaim., privzdig. njegova/Njegova cesarska ~/Visokost |naslov za posvetne in cerkvene dostojanstvenike|; zastar. Vaša ~ |nagovor|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
visokost samostalnik ženskega spola
Vorenc
visokost ž, F13, altitudo, viſſokóſt; apex, verh, viſſokúſt, ſhpiza; aplustre, vel sumitas puppis, viſſokúſt tega ẛadnîga kerma v'ladji; celsitas, celsitudo, viſſokúſt; culmen, verh, viſſokúſt; dioptra, -ae, enu orodje ṡkuṡi kateru ſe gleda ene rizhy dolgúſt, ſhirokúſt, viſſokúſt. 2.Mach:11.v.21; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zhaſt; excellentia, viſſokóſt, preṡhlaîtnoſt; excelsitas, viſsokost; proceritas, dolgúſt, viſſokúſt, ali raunoſt; rama, viſſokúſt; sublimitas, viſsokúst, poviṡhanîe; summitas, viſſokúſt, tú narviſhe
Svetokriški
visokost -i ž 1. visokost, veličina: sledna viſokuſt im. ed. ie niska ǀ ſledna viſokust im. ed. je niska ǀ meni ſe sdj de ſe prevezh Tuoja Viſſokoſt im. ed. ponisha ǀ zhe mij premislimo njega visokust tož. ed. ǀ de bosh prouſposnala viſſakuſt tož. ed. tvojga ſtanu ǀ Carolus Bizonius pak kadar viſſokuſt tož. ed. teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ Hoſanna v' ti viſſokuſti mest. ed. ǀ v'viſokusti mest. ed. je prezhuden 2. višava: aku ti sdej is tuoje lepe viſokusti rod. ed. v'blati tega madesha leshish ǀ Zhaſt bodi Bogu v' viſſokuſti mest. ed., inu myr na semli ludem 3. višina: ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt im. ed. inu dolgoſt te hishe ǀ hrib Olympus je veliku shtiman, dokler s' ſvojo viſſokoſtio or. ed. premaga oblake
Celotno geslo
Megiser
visokost -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
visokost sam. ž ♦ P: 17 (TT 1557, *P 1563, TPs 1566, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)
Pravopis
visòk -ôka -o; víšji -a -e (ȍ ó ó; ȋ) ~ hrib; dva metra ~o drevo; biti višji od brata, kot brat; poud.: ~ človek |domišljav, prevzeten|; ~e besede |vzvišene, nevsakdanje|; ~a čustva |plemenita|
visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost → velika hitrost
víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|
nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|
víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|
visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em
víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em
visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
visôki -a -o (ó) ~ fižol; nestrok. ~ c |strok. c tenorskega ali sopranskega glasu|; ~a hitrost → velika hitrost
víšji -a -e (ȋ) ~a izobrazba; publ. sneg v ~ih legah |na vrhovih, vzpetinah|; poud. ~a sila |nepremagljiva ovira|
nàjvíšji -a -e (ȁȋ) publ.: konferenca na ~ ravni |konferenca šefov držav|; pogovori na ~ ravni |med najvišjimi uradnimi predstavniki države|
víšji -ega m, člov. (ȋ) upreti se ~im |nadrejenim|
visôko -ega s, pojm. (ó) sedeti na ~em
víšje -ega s, pojm. (ȋ) hrepeneti po čem ~em
visôkost -i in visokóst -i ž, pojm. (ó; ọ̑)
Število zadetkov: 14
Dostopnost