Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
viséti -ím nedov., vísel (ẹ́ í)
1. biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj: svetilka, zavesa visi; klobuk visi na klinu; slika visi na steni; na veji visi roj; držeč se vrvi, viseti nad prepadom; pod stropom visi lestenec / ključi visijo na obročku; na verižici visijo obeski / po listih in vejicah visijo dežne kaplje / čez ramo mu visi puška; okrog vratu ji visi ogrlica
 
šport. viseti na bradlji, drogu
// nav. ekspr. biti kje, držeč se z rokami brez zadostne opore na tleh: otroci visijo na ograji in opazujejo; ljudje so viseli na stopnicah prenapolnjenega vlaka; ranjenec je skoraj visel na tovariševi rami
// biti v položaju, ko ima okrog vratu z lastno težo zadrgnjeno zanko vrvi: prišli so prepozno, obupanec je že visel / ekspr. ta človek bo še visel bo kaznovan z obešenjem
2. segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča: brki mu visijo; psu visi jezik iz gobca; od streh visijo ledene sveče; z oken visijo rože; roke mu negibno visijo ob telesu / viseti do pasu skozi okno sklanjati se / ekspr. z neba visijo oblaki
// segati kam čez rob podlage, opore: skale visijo nad globel
3. biti nagnjen: drevo, steber nekoliko visi; viseti v levo / ladja malo visi; miza zaradi neravnih tal visi / dolina visi proti vzhodu pada, se niža; travnik precej visi; položno, strmo viseti / ekspr. po strmih pobočjih visijo njive strmo ležijo
4. navadno s prislovnim določilom biti, mirovati prosto, nepritrjen v prostoru nad tlemi; lebdeti: sipa v vodi lahko visi; telo visi v plinu, če sta teži enaki / v zraku visi postovka / ekspr. na nebu visijo težki deževni oblaki
5. ekspr., s prislovnim določilom biti opazen, viden: v očeh ji visijo solze / na licih, ustnicah mu visi nasmeh; na obrazih vseh je visel nemir
// biti, obstajati kje: nad pokrajino visi mir, noč / v zraku še visijo kriki žrtev / med njimi visi molk
6. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se kje: vsak dan visi pri prijatelju, v gostilni; kaj bi visel samo doma, pojdi z menoj
// delati, kar izraža določilo: cele dneve visi na računalniku; ure in ure visi na telefonu telefonira
// v zvezi z na skrbno obdelovati kaj: visi na vsaki besedi, vsakem stavku; pisatelj preveč visi na sami zgodbi
7. ekspr., v zvezi z med biti glede na svoje lastnosti vmes med čim: televizija visi med gledališčem in filmom; njihova družina je visela med kmeti in bajtarji
// biti v stanju, ko se lahko uresniči slabša od dveh možnosti: svet visi med vojno in mirom; ranjenec visi med življenjem in smrtjo / visel je med ljubeznijo in sovraštvom
8. ekspr., v zvezi z nad biti v stanju, ko lahko kaj koga prizadene: nad človeštvom visi atomska vojna / nad njim visi poguba
9. preh., ekspr., v zvezi z na biti čustveno zelo navezan na koga, kaj: visi bolj na stricu kakor na očetu; kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji; zelo visi na otrocih
10. ekspr. biti negotov: vreme visi / odločitev, pojasnilo še visi
● 
šah. žarg. figura visi je v ogroženem položaju; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; ekspr. oči vseh so visele na njem nepremično, pozorno so ga gledali; ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; viseti na lasu, na niti, na nitki ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti, na nitki je zelo ogroženo; je zelo bolan; njegova služba visi na nitki je zelo negotova; ekspr. poslušalci so kar viseli na njegovi pripovedi zelo pozorno so ga poslušali; ekspr. vsa družina visi na njenih ramah za vso družino mora skrbeti ona; viseti na vratu ekspr. gostje so jim ves teden viseli na vratu bili v breme, nadlego; ekspr. policija mu visi na vratu ga zasleduje, nadzoruje; nar. viseti pri gostilničarju imeti dolg pri njem; viseti v zraku ekspr. trditve visijo v praznem, v zraku so neprepričljive, neutemeljene; ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; vulg. vsi mi že dol visijo vsi mi že presedajo; vulg. njihova zahteva mi dol visi mi ni prav nič mar
    visé knjiž.:
    vise na veji se gugati viseč
    visèč -éča -e:
    telovaditi, viseč na drogu; nizko viseči oblaki; viseči uhlji; na steni viseča podoba; viseča tla / viseči kapnik kapnik, ki nastane na stropu kraške podzemeljske jame; viseča ključavnica obešanka; viseča omarica omarica, ki se pritrdi na steno; viseča svetilka svetilka, ki se obeša s podaljškom na strop; viseča tehtnica tehtnica za tehtanje v visečem položaju
     
    viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
     
    gled. viseča lutka lutka, ki se premika z nitmi; marioneta; grad. viseči most most, ki visi na jeklenih kablih, vrveh; viseči strop pod stropom nameščena lahka obloga za prikritje inštalacijske napeljave ali za znižanje prostora; viseči pilot pilot, ki se samo zaradi trenja opira v mehka tla; les. viseča krožna žaga nihalna krožna žaga; mont. viseči oder železna konstrukcija, ki se pri obzidavi spušča v jašek po škripcu; rib. viseča mreža stoječa mreža, ki ne leži na dnu; vrtn. viseča pelargonija bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti; bršljanka
Pravopis
viséti -ím nedov. vísi -íte, -èč -éča; vísel -éla; visênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Z oken ~ijo rože; poud.: Obleka kar ~i na njem |zelo je suh|; Potovanje ~i v zraku |je negotovo|; Steber nekoliko ~i; poud. viseti na kom/čem ~ ~ starših |biti čustveno zelo navezan nanje|
Celotno geslo Sinonimni
viséti -ím nedov.
1.
biti oprt, pritrjen na kaj ob zgornjem delu ali nad seboj brez opore na tleh, spodaj
SINONIMI:
biti obešen, ekspr. bingljati
2.
segati, razprostirati se v smeri navzdol od izhodišča
SINONIMI:
nar. vesiti se
3.
izraža, da ima kaj poševni položaj, poševno lego
SINONIMI:
biti nagnjen, nagibati se, nar. vesiti se
GLEJ ŠE SINONIM: lebdeti, posedati, zadrževati se
GLEJ ŠE: navezan, negotov2
Celotno geslo Frazemi
viséti Frazemi s sestavino viséti:
kàj visí na lásu, viséti med življênjem in smŕtjo, viséti na kóm/čém kot pijávka, viséti na lásu, viséti na nítki, viséti za brádo, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki
Celotno geslo Etimološki
visẹ́ti -ím nedov.
Pleteršnik
visẹ́ti, -ím, vb. impf. hangen; v. na čem; v. na vislicah; v. ob niti; ob bedru mu meč visi, Mik.; v jamo v., dem Grabe (Tode) nahe sein, Dict.; — schweben; v. v zraku; — geneigt, abhängig sein; svet visi; cesta je tu malo visela, Jurč.; — abhängen: na le-tem kratkem času visi ali večno živenje ali večna smrt, Kast.; v. o čem, Cig. (T.); (hs.); — tudi: vísẹti (nav. vísiti) vȋsim, Dol., Št., kajk.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
viseti [visẹ́ti visím] nedovršni glagol
  1. viseti
  2. biti odvisen
Celotno geslo Hipolit
viseti glagol

PRIMERJAJ: visejoč, viseč

Vorenc
viseti nedov.F25, capularisſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi, velike ſtaroſti dide; dependeredoli viſſiti, tudi vagati, ali na vago poloṡhiti; haerereviſſeti, obviſſéti, obtizhati, ſe prieti, ali derṡhati; propenderenaprei viſſeiti, ali naprei nagnên biti; succingulum, -litá paṡ, na katerim mezh viſſy; superpendereoṡgorai viſéti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
viseti nedov.Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
Svetokriški
viseti -im nedov. viseti: na gauhah viſſiti nedol. ǀ viſſi 3. ed. na terti tiga krisha ǀ Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij 3. ed. ǀ vezh shKode ſi ſturil Kakor ty, Kateri na gaugah veſeio 3. mn. ǀ kadar na Criſſu je viſſil del. ed. m ǀ Sam Aman na taistih je obejſhen viſsil del. ed. m ǀ kadar je ushe na Chrishu viſil del. ed. m ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih viſſila del. ed. ž ǀ de ſi lih mu ſo bili urat odshagali, uener glaua ie na levu uiſila del. ed. ž ǀ niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu del. ed. s ǀ S. Truplu Chriſtuſa Ieſuſa je na krishu viſselu del. ed. s ǀ raven njega ſta viſſila del. dv. m dua rasbojnika ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable kasat, katere ſo mu per glavi viſile del. mn. ž
Celotno geslo Megiser
viseti nedovršni glagol
Besedje16
viseti glag. nedov. ♦ P: 28 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Črnovrški
viseti
Celotno geslo Kostelski
visetiˈviːsėt -ėn nedov.
Smučanje
viséti v zavòj -ím -- -- nedov.
Število zadetkov: 15