veljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. imeti pravno moč: predpis, zakon velja od novega leta / to igralno pravilo ne velja več / ukaz velja za vse
2. zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavljati naslovniku, uporabniku kako pravico: potni list ne velja več; vozovnica velja en dan; razpis velja do zasedbe delovnega mesta
♦ ekon. cena velja franko
// po odločitvi pristojne osebe, organa obvezovati koga, da upošteva določeno dejstvo: cenik, vozni red še velja
3. imeti zagotovilo osebka o svoji izpolnitvi: obljuba, vabilo še vedno velja / brezoseb., kot podkrepitev velja, jutri se vidiva
// imeti zaradi določenega dejstva, lastnosti vpliv na koga: njihovo mnenje tudi nekaj velja / ekspr. njegova mora veljati / ekspr. njegovi romani nekaj veljajo
4. zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan: ta načela v družbi, znanosti še veljajo / velja samo dokaz
5. biti v skladu z resničnostjo; držati: vremenske napovedi malokdaj veljajo / povedano velja tudi za naše razmere
6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na splošno mnenje, prepričanje: ta beseda velja za nedostojno; trditev velja za sporno / veljati za odločnega, poštenega človeka
// izraža, da ima kaj glede na dogovor, izkušnje lastnost, vlogo tega, kar izraža dopolnilo: to naj velja za kriterij / oglje je nekdaj veljalo kot zdravilo
7. z dajalnikom, z glagolskim samostalnikom biti namenjen komu: opozorilo, žvižg velja nam / vsem naj velja moja iskrena zahvala / publ. naša pozornost velja predvsem aktualnim dogodkom
8. brezoseb., ekspr., z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja: to lepoto, zanimivost velja videti; tega človeka si velja zapomniti / velja omeniti, poudariti, da sam ni bil zraven
9. ekspr. stati, imeti ceno: avtomobil velja deset tisoč evrov / počitnice so nas veliko veljale
● ekspr. korajža, pogum velja stvari se je treba lotiti, čeprav so videti težavne; neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje stala; ekspr. naj velja, kar hoče, poskusil bom izraža podkrepitev trditve; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
veljáti -ám nedov. -àj -ájte; -àl -ála; veljánje; (-àt) (á ȃ) Potni list ne ~a več; veljati komu/čemu Opozorilo ~a voznikom; poud. veljati koga/kaj Počitnice so nas veliko veljale |stale|; veljati za koga/kaj ~ ~ poštenega človeka; To naj ~a ~ merilo; Ukaz ~a ~ vse; veljati za kakšnega ~ ~ poštenega; Trditev ~a ~ sporno |je sporna|; brezos. To si ~a zapomniti; ~a, jutri se vidiva
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni G
veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.
Predpis velja od novega leta.
2.
kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.
Vabilo še /vedno/ velja.
3.
kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.
Ta načela v družbi še veljajo.
4.
kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.
Iskrena zahvala velja vsem.
5.
čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.
To zanimivost velja videti.
6.
kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.
Tak avto velja sto tisoč evrov.
7.
iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.
Cena velja /franko/.
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
veljáti -ȃm nedov.
Pleteršnik
veljáti, -ȃm, vb. impf. 1) gelten; denar, bankovec, prepoved, zakon ne velja več; že velja, es gilt schon; že velja, kamor srce pelja, es gilt, wohin das Herz zielt, (tako se komu napija), Met., Mur., Jan.; njegova beseda velja vselej; on veliko velja pri ljudeh; v. za kaj, für etwas gelten, angesehen werden; za bogatina veljati; te bukvice veljajo za izkazno pismo, Levst. (Nauk); — einen Wert haben, taugen; to ne velja nič; Sem videl, — Da človek toliko velja, kar plača, Preš.; že velja, es geht schon an; ne velja, es taugt nicht, es ist nicht angezeigt; prepovedanih reči obetati ne velja (geht nicht an), Ravn.; — 2) kosten; koliko velja kilogram soli?
Celotno geslo
Pohlin
veljati [veljáti veljȃm] nedovršni glagol
- zaradi dobrih, primernih lastnosti biti upoštevan, uporabljan; veljati
- imeti ceno; stati; veljati
Celotno geslo
Hipolit
veljati glagol
Vorenc
veljati nedov., F24, aequipolleo, lyh tolikain velam; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; nihil valere, nyzh velati; pervilis, -le, cilú ṡhleht, kar nyzh ne velá; praeponderare, prevagati, vezh vagati, vezh velati; praesto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, velá puloſmi reipar
Svetokriški
veljati -am nedov. veljati: de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
Celotno geslo
Megiser
veljati nedovršni glagol
Besedje16
veljati glag. nedov. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Vezljivostni G
veljáti kot -ám kot nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti označeno kot kaj / kakšen/kakšno
Ta opredelitev naj velja kot merilo.
Ta opredelitev naj velja kot merilo.
Celotno geslo
Vezljivostni G
veljáti za -ám za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti označeno za kaj / kakšnega/kakšno
Trditev velja za sporno.
Trditev velja za sporno.
Število zadetkov: 18
Dostopnost