védno prisl. (ẹ̄)
1. izraža, da kaj obstaja, se dogaja brez prenehanja: vedno ima dosti dela; vedno mislimo nanje; vrata so vedno odprta; biti vedno pripravljen; ekspr. vedno in povsod so bili uspešni
2. izraža pojavitev, ponovitev ob vseh primerih, vseh priložnostih: to je vedno pomagalo; pride vedno v nepravem trenutku; tako je storila vedno, kadar je hotela imeti mir / vedno znova ga vznemiri / spet tista stara, vendar vedno nova zgodba
3. v zvezi s še izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: reke še vedno naraščajo / babica ji še vedno pripoveduje pravljice
4. v zvezi z za izraža dokončnost, nepreklicnost: brezskrbni dnevi so za vedno minili; prišla bo za vedno domov
● za vedno nas je zapustil ljubi oče v osmrtnicah umrl je; evfem. za vedno je zaspal umrl je
5. s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje: prihajati vedno bližje; ta postopek vedno bolj opuščajo; denarja je imel vedno manj; iron. tako, vedno lepše izraža nejevoljo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
védno čas. prisl. (ẹ́)
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
vedno je sestavina izrazovDrek vedno priplava na vrh, Kovačeva kobila je vedno bosa, Vedno ista pesem, Vedno je nekako bilo, Za dežjem vedno posije sonce, Življenje vedno najde pót V VARIANTI IZRAZOV: Hudič serje na kup, Kdor je lep, je zmeraj lep, Kjer je volja, je tudi pót, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Lepa beseda lepo mesto najde, Neumen kmet ima debel krompir, Oči so večje od želodca, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo, Svet postaja vse manjši, Upanje umre zadnje, Vsaka medalja ima dve plati, Vsaka palica ima dva konca, Za tango sta potrebna dva
Celotno geslo
Etimološki
vẹ̄dno prisl.
Pleteršnik
Prekmurski
vèdno prisl. vedno: da szo Czaszarszki seregi vedno vecs i vecs vkraj vzéli KOJ 1848, 99; Nebode sze v edno boro TA 1848, 83; i de'zd'z sze je vedno vlêvao KAJ 1870, 24; Kávovec je vedno zeléno drevo AI 1878, 51; steri bi meo vedno koli hoditi KOJ (1914), 98
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Svetokriški
vedno prisl. neprenehoma, vedno: kakor s: Martinus imamo vednu v'Nebu gledat ǀ premishluimo vednu nje nebesko lepoto ǀ vednu na S. ſpuvidi ſpumnite ǀ Niega vednu ſo pregainali, inu umorit ijskali ǀ blagar je temu ſtutauſhenkrat, kateri tebe vednu v' myſlyh ima ǀ ſpumnite vednu na to ſadno minuto ǀ nas opomina S. Auguſtin, de imamo vednu, inu bres konza molit
Tolkala
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?
Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna
Lahko samostalnik »plan« vedno nadomestimo z »načrt«?
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Jezikovna
Skladenjske variante: »vedno več« ali »vse več«; »stališče o« ali »stališče do«
Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?
Celotno geslo
Sinonimni
Število zadetkov: 17
Dostopnost