Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
valíti1 -ím nedov. (ī í)
1. premikati predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: valiti hlode; prevrnjena cisterna se je valila vse hitreje / narasla voda vali s seboj kamenje / ekspr. reka vali svoje mrzle valove
// s takim premikanjem spravljati
a) kam: valiti hlode na kup; valiti sod v klet
b) od kod: valiti sode s tovornjaka; z višin se vali kamenje
2. ekspr. dajati, vsiljevati komu kaj težkega, neprijetnega: delo so valili drug drugemu / valiti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na delati, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: svoje dolžnosti rad vali na druge; krivdo za neuspeh valijo nanj / bremena so valili na ramena delavcev
● 
ekspr. valiti besede v ustih nerodno, nerazločno, težko jih izgovarjati
    valíti se ekspr.
    1. nerodno, okorno se premikati zaradi velike razsežnosti, teže: po cesti se vali tank / ofenziva se je valila proti Dolenjski
    2. hitro, neurejeno prihajati v velikem številu: množica se vali iz dvorane; otroci se valijo na igrišče / brezoseb., elipt. iz govornikovih ust se vali kot povodenj
    3. hitro se premikati v veliki količini: iz dimnika se vali gost dim; po dolini se valijo megle / reka se vali proti morju / čez hribe se vali grom
    valèč -éča -e:
    valeč pred seboj skalo, je težko sopel; bobnenje valečih se hlodov
SSKJ²
valíti2 -ím nedov. (ī í)
s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči: koklja, škorec vali / valiti jajca; valiti piščance / umetno valiti / valiti ikre
    valíti se 
    začenjati živeti ob prihodu iz jajca, jajčeca: piščančki se že valijo
    valèč -éča -e:
    valeča jerebica
Pravopis
valíti1 -ím nedov. váli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, valjèn -êna; valjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sode s tovornjaka; poud. valiti kaj na koga ~ odgovornost na druge |prelagati|
valíti se -ím se (í/ȋ í) poud. Množica se ~i iz dvorane |hitro, neurejeno prihaja|
Pravopis
valíti2 -ím nedov. váli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, valjèn -êna; valjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ jajca; Koklja ~i
valíti se -ím se (í/ȋ í) Piščančki se že ~ijo
Celotno geslo Sinonimni
valíti1 -ím nedov.
GLEJ SINONIM: kotaliti, prelagati
Celotno geslo Sinonimni
valíti2 -ím nedov.
s toploto, navadno lastnega telesa, dosegati, da se v jajcih, jajčecih razvijejo mladiči
SINONIMI:
nar. leči2
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti2 -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj s toploto lastnega telesa v jajcih, jajčecih razvijati
Škorci valijo.
Celotno geslo Etimološki
valīti1 -ím nedov.
Celotno geslo Etimološki
valīti2 -ím nedov.
Pleteršnik
valíti, -ím, vb. impf. 1) wälzen; kamen v.; — drevje v., Bäume fällen, C., Z.; — v. se, sich wälzen; dim se vali iz dimnika; rollen; v brezno se vale v pogubljenje, Ravn.; in Menge sich bewegen, strömen; množica se vali po cesti; — 2) brüten: kokoš vali.
Celotno geslo Pohlin
valiti [valīti valím] nedovršni glagol

valiti, valjati

PRIMERJAJ: valjati

Celotno geslo Hipolit
valiti glagol
Vorenc
valiti nedov.F2, devolveredoli valiti, potozhiti; praetervolveremimú valiti; prim. valjen 
Celotno geslo Megiser
valiti nedovršni glagol
Besedje16
valiti glag. nedov. ♦ P: 4 (TPs 1566, DPr 1580, DB 1584, MTh 1603)
Črnovrški
valiti
Celotno geslo Kostelski
valitiˈval’it -in nedov.
Celotno geslo Sinonimni
valíti se -ím se nedov.
GLEJ SINONIM: kotaliti se, usipati se
GLEJ ŠE: prihajati
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj v veliki količini navadno nerodno in neurejeno premikati se od/iz/z koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/čez/nad/pod/med/skozi koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Planinec se je valil po melišču.
Število zadetkov: 27