usmíljenje -a s (ȋ)
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga, ki se kaže v dobrohotnem, prizanesljivem odnosu do prizadetega: ob pogledu na zapuščenega otroka jo je obšlo usmiljenje; pokazati, vzbuditi usmiljenje; nepristno, veliko usmiljenje; usmiljenje do trpečih ljudi / iz usmiljenja narediti kaj / čutiti usmiljenje
// dobrohoten, prizanesljiv odnos do koga: imeti, izkazovati usmiljenje; prositi usmiljenja, za usmiljenje / biti usmiljenja vreden vzbujati usmiljenje
● ekspr. on ne pozna usmiljenja ravna neusmiljeno, kruto; ekspr. izkoriščajo jih brez usmiljenja zelo; ekspr. brez usmiljenja ga je ošteval neprizanesljivo; ekspr. našli so ga v usmiljenja vrednem stanju v zelo slabem, nezadovoljivem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
usmíljenje -a s, pojm. (ȋ) imeti ~ do trpečega, s trpečim; narediti kaj iz ~a; poud. brez ~a izkoriščati koga |zelo, brezobzirno|
Celotno geslo
Sinonimni
usmíljenje -a s
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga, ki se kaže v dobrohotnem, prizanesljivem odnosu do prizadetega
SINONIMI:
Celotno geslo
Etimološki
usmȋljenje – glej smíliti se
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
usmiljenje s, F10, adgemere, s'nym ẛdihovati, ſe vſmiliti, vſmilenîe iméti; clementia, miloſt, vſmilenîe; commiserare, -ri, commiserescere, ſe vſmiliti, zheṡ eniga vſmilenîe iméti; commiseratio, vſmilenîe; compaſsio, ſmilovanîe, vſmilenîe; immiserabilis, pres vſiga vſmilenia, nevſmilenîa polhen; miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt; miserescere, vſmilenîe s'enim iméti; misericordia, -ae, vſmilenîe, miloſt, miloſtivoſt; viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
usmiljenje gl. smila
Celotno geslo
Hipolit
vsmiljenje samostalnik srednjega spola
Število zadetkov: 10
Dostopnost