umôlkniti -em [umou̯kniti] dov., tudi umolkníte; tudi umolkníla (ó ȏ)
prenehati govoriti: otroci so umolknili; dal ji je znamenje, naj umolkne; za trenutek umolkniti
// ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so umolknile; radio, telefon je nenadoma umolknil / koraki so umolknili
// ekspr. prenehati objavljati literarna dela: pesnik je umolknil
● evfem. za vedno je umolknil umrl je
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
umôlkniti -em [u̯k] dov. -i -ite tudi -íte; -il -ila tudi -íla; umôlknjenje (ó ȏ) za trenutek ~; poud. Telefon je umolknil |prenehal zvoniti|
Celotno geslo
Sinonimni
umôlkniti -em dov.
prenehati govoriti
SINONIMI:
obmolkniti, utihniti, star. izgovoriti, ekspr. odrezati, ekspr. odsekati, knj.izroč. zamolčati, knj.izroč. zamolkniti
GLEJ ŠE SINONIM: utihniti
Celotno geslo
Etimološki
umọ́lkniti – glej molčáti
Pleteršnik
umółkniti, -mȏłknem, vb. pf. verstummen, stille werden; ptiči so umolknili; — veter, grom je umolknil.
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
umolkniti dov., F2, conticere, conticescere, vmoukniti, ẛamoukniti, potihniti; obmutere, vel obmutescere, vmolkniti, ṡamolkniti, potihniti, molzhati, mutaſt poſtati
Svetokriški
umolkniti dov. umolkniti: gvishnu bi nehala, umouknila del. dv. m, inu pobegnila edn od tiga druſiga (V, 534) ǀ kakor ſo njega sagledali, ſo nehali, umouknili del. mn. m, inu pobegnili (V, 534) ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle del. mn. ž (II, 122)
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 12
Dostopnost