úm -a m, v drugem pomenu mn. stil. umôvi (ȗ)
1. sposobnost mišljenja, spoznavanja: ponesrečenčev um je prizadet; otrokov um se razvija; bistriti mladini um; meje človeškega uma; um in razum / spoznati s srcem, ne z umom / knjiž. um se mu je omračil postal je duševno bolan; imeti bister, pronicljiv um; star. bolan na umu duševno bolan
// zavest, duh glede na to sposobnost: um marsičesa ne zna razložiti; razum razčlenjuje, povezuje, um pa ustvarja ideje; dejavnost uma
2. navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: iščoč, kritičen, ustvarjalen um; največji umi človeštva / biti velik politični um
● star. ni mu šlo do uma ni doumel; ekspr. od razburjenja, strahu biti čisto iz uma nerazsoden, zmeden; star. to mi ne gre iz uma, z uma tega ne morem pozabiti; ekspr. to bi ga spravilo iz uma naredilo nerazsodnega, zmedenega; naredilo duševno bolnega; star. to mi ni padlo, prišlo na um tega se nisem spomnil; na to nisem pomislil; star. to mi ne gre v um v glavo; imeti na umu star. kaj je imel na umu, je težko reči kaj je mislil, nameraval; star. vse to morate imeti na umu, če hočete biti pravični vse to morate upoštevati; zastar. najti pot po umih po občutku; zastar. po mojih umih jim še veliko manjka po moji presoji, oceni; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. delati, kričati kakor iz uma zelo
♦ filoz. čisti um bistvena lastnost duha ustvarjati misel in oblikovati spoznanje; praktični um po Kantu človekova moralna dejavnost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
úm -a m, pojm., v člov. pomenu mn. tudi umôvi (ȗ) meje človeškega ~a; star. To mu ne gre z ~a, iz ~a Tega ne more pozabiti; člov. največji ~i človeštva
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
úm-asamostalnik moškega spola
- sposobnost mišljenja, spoznavanja
- um koga/česa
- , um za kaj
- , um kot kaj
- sposoben razmišljujoč človek
- um česa
- , um za kaj
- , um kot kdo
Celotno geslo
Etimološki
ȗm -a m
Pleteršnik
úm, tudi: ùm, úma, m. 1) die Vernunft, der Verstand; z umom doseči, begreifen, Cig. (T.); iz uma biti, von Sinnen sein; od uma iti, den Verstand verlieren, Trub., Dalm.; — das Verständnis: imeti kaj uma za kako reč, Škrab. (Cv.); imam ume, ich verstehe die Sache, Svet. (Rok.); prav do uma povedati kaj, etwas recht verständlich sagen, Jurč.; — die Bedachtnahme: na umu imam, na umu mi je kaj, ich richte mein Augenmerk auf etwas, ich bin einer Sache eingedenk, Levst. (Nauk, Močv.), Vrt., DZ.; to mi ne gre iz uma, das geht mir nicht aus dem Sinn, Levst. (Zb. sp.); na umu držati, Beachtung schenken, Levst. (Močv.); na um vzeti, in Betracht nehmen, Cig. (T.), DZ.; z umom, mit Bedacht, Trub.; — der Sinn: moč ino um besedi, die Kraft und der Sinn der Worte, Ravn.-C.; — ta reč nima nobenega uma, diese Sache ist nicht, wie sie sein soll, Mik.; — ume zbirati, vernünfteln, Guts.-Cig.; — ume si delati, Pläne schmieden, C., Št.-Z.; — ima svoje ume, er hat seine Ansichten, er ist eigensinnig, C.; — po umih, nach den Vermuthungen, aufs Gerathewohl, Svet. (Rok.); slepec po umih hodi, C.; po umih sem prišel v temi v sobo, Ljub.; veslal je slepi mož kar tako po umih, LjZv.; oslepljenec hodi po svojih starih umih (nach seinen Erinnerungen), C.; — 2) der Zorn: na umu biti, zornig sein, Rez.-C., Baud.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
um m, F8, delirare, ob um, ali ob pamet priti, obnorreti, norreiti; mens, -tis, miſſel, premiſſelk, um, pamét; mentis compos, dobri per umi, ali pameti; propaſsio, naglu giblenîe tega uma, ṡkuṡi fraivolnu odlozhenîe, dobriga, ali hudiga djanîa; prothymia, -ae, enu veſſelu lahku ſerzè, dobra vola, en veſſel um; ratio, -onis, um, pamet; sensum, -si, um, ṡaſtopnoſt, vola, miſſil; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt
Celotno geslo
Megiser
um -a samostalnik moškega spola
Besedje16
um (vum) sam. m ♦ P: 16 (TC 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595); (vum/um) sam. m ♦ P: 1 (KPo 1567); (vm) sam. m ♦ P: 1 (JPo 1578); (um/vum) sam. m ♦ P: 1 (DB 1584); (vum/vm) sam. m ♦ P: 1 (MTh 1603)
Geografija
Svetokriški
evangeli(um) -ija m evangelij: s. Evangeli im. ed. naſs vuzhij ǀ shivij kakor naſs S. Euangeli im. ed. vuzhj ǀ shivite po vuku S: Euangelia rod. ed. ǀ kadar bi hotel per danashnimu Evangelimu daj. ed. oſtati ǀ jest verujem v's. Evangeli tož. ed. ǀ kadar danaſhni s. Evangelium tož. ed. ſim bral ǀ exempel v'danaſhnim s. Evangeli mest. ed. imamo ǀ v' danashnim S. Evangelij mest. ed. ozhitnu je vſem povedal ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu S. Euangelju mest. ed. bral ← lat. evangelium ← gr. εὐαγγέλιον ‛evangelij’, prvotno ‛dobro oznanilo’; → evang., → evange., → evangel
Geografija
Svetokriški
Lugdun(i)um -nija m zemljepisno lastno ime Lyon: v'tem meſti Lugdunium im. ed. ǀ Je pomagal uni Gospej v' tem meſti lugdunum im. ed. is imenam Simona ǀ v'tem mestu lugdunium im. ed. imenuanem je bil en zhlovik, Kateri ene denarize je bil preshparal, inu mislil Koku bi mogal shnijmi obogatit ǀ kar ſtoy sapiſſanu od tiga meſta Lugdunia rod. ed. Frc. mesto Lyon se lat. glasi Lugdunum, srlat. tudi Lugdunium.
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
..um m. prip. obr.
1. 'dejanje' referéndum
2. 'nosilnik lastnosti' abstráktum, fémininum, máksimum
3. 'lastnost' polítikum, plénum
4. 'skupno ime' públikum
5. 'snov' gúmiarábikum, antiséptikum
6. 'prostor, mesto' alpínum, práktikum
1. 'dejanje' referéndum
2. 'nosilnik lastnosti' abstráktum, fémininum, máksimum
3. 'lastnost' polítikum, plénum
4. 'skupno ime' públikum
5. 'snov' gúmiarábikum, antiséptikum
6. 'prostor, mesto' alpínum, práktikum
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Število zadetkov: 19
Dostopnost