ukloníti1 uklónem dov. (ī ọ́)
nar. ukloniti uklonim: nobena sila ga ne uklone / nikomur se ne uklonemo / ga že uklonem svoji volji / nizko se uklonejo in odidejo se priklonijo, poklonijo / uklone se ji s pota umakne se ji, izogne se ji
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
ukloníti2 uklónim dov. (ī ọ́)
1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil
// skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti
2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo
● ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti
1. knjiž. upogniti, pripogniti: sneg je uklonil veje; pod težo se je njegov hrbet uklonil
// skloniti: globoko ukloniti glavo / zaradi nizkega vhoda se je moral malo ukloniti
2. doseči, da se kdo vda, podredi: z ničimer ga ni mogoče ukloniti; ukloniti nasprotnika; z nasiljem, zvijačo ukloniti koga / nobena sila ga ne ukloni; ukloniti koga svoji volji / ekspr. ukloniti komu duha, ponos, voljo
● ekspr. glave, tilnika, vratu ni nikoli uklonil nikoli se ni uklonil, vdal; knjiž. s pesmijo ukloniti srca ljudi pridobiti njihovo čustveno naklonjenost; vznes. vsi boste morali ukloniti vrat smrti boste morali umreti
- ukloníti se
1. prenehati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejeti voljo, zahteve drugega: pregovarjali so ga, a se ni uklonil; ukloniti se gospodarju / ukloniti se resnici; ukloniti se sodbi, ukazu / ukloniti se premoči; ukloniti se prošnji, želji sprejeti jo, uslišati jo / ukloniti se modi / duh, razum se je uklonil
2. zastar. prikloniti se, pokloniti se: nizko se uklonijo in odidejo; ukloniti se v pozdrav
3. zastar. umakniti se, izogniti se: ker jih je že od daleč zagledal, se jim je še utegnil ukloniti / ukloniti se komu s pota / neprijetnostim se bo težko ukloniti
♦ fiz. svetloba, zvok se ukloni v bližini izvirov in ovir se preneha širiti premo
- uklónjen -a -o:
uklonjen človek
● zastar. vinogradi, uklonjeni pred burjo varni, zavarovani
Pravopis
ukloníti uklónim dov. uklôni -íte; uklônil -íla, uklônit, uklónjen -a; uklónjenje; (uklônit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj z nasiljem ~ ljudstvo; neobč. Sneg je uklonil veje upognil; ukloniti koga/kaj komu/čemu ~ otroka svoji volji podrediti
ukloníti se uklónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu ~ ~ gospodarju; ~ ~ sodbi; Nikoli se ne ~i
ukloníti se uklónim se (í/ȋ ọ́) komu/čemu ~ ~ gospodarju; ~ ~ sodbi; Nikoli se ne ~i
Celotno geslo
Sinonimni
ukloníti uklónim dov.
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
uklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) beugen, Mur., Cig.; — u. se, sich beugen; — u. se volji božji, sich in den Willen Gottes ergeben, Slom.-C.; — 2) ablenken, M.; beseitigen, nk.; — 3) u. se, ausweichen, aus dem Wege gehen, Cig., Jan.; sich entfernen, ogr.-C.; sich zurückziehen, Zora.
Črnovrški
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Hipolit
vkloniti glagol
Število zadetkov: 10
Dostopnost