uglájen -a -o tudi uglajèn -êna -o; bolj ~ (ȃ; ȅ é é) ~ človek
uglájenost -i tudi uglajênost -i ž, pojm. (ȃ; é)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
uglajȅn -éna prid.
Vorenc
uglajen del., F3, elimatus, -a, -um, vglajen; perpolitus, -a, -um, lipú vzhiṡzhen, lipú vglajen; trita via, vglajen poot
SSKJ²
ugláditi -im dov., tudi ugladíla (á ȃ)
1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
// slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi
1. narediti kaj gladko, ravno: ugladiti hrapavo površino; pren., ekspr. otrokom bi rad ugladil pot v življenje
// slovnično, stilno izboljšati: ugladiti članek / ugladiti slog
2. nav. ekspr. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da prenehajo medsebojna nesoglasja, zahtevki: ugladil je prepir med njima
● ekspr. ugladiti komu pot v kako družbo omogočiti komu, da lažje pride, se vključi
- ugláditi se
1. postati gladek, raven: čelo se mu je ugladilo / gube na obrazu so se ugladile postale manj izrazite
2. knjiž. postati boljši, brez zapletov, napetosti: odnosi so se ugladili
- uglájen -a -o in uglajèn -êna -o
1. deležnik od ugladiti: uporabljati uglajen jezik; s tem mu je bila pot uglajena
2. ki se vede, ravna v skladu z družabnimi pravili in ne povzroča zapletov, napetosti: uglajen človek / uglajen nastop; uglajeno vedenje; prisl.: uglajeno se vesti
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 6
Dostopnost