Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
túdi člen. (ȗ)
1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč evrov
3. v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
4. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
// izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval
5. v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav / kakor je tudi bogat, srečen ni / nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil
Pravopis
tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
Celotno geslo Sinonimni
túdi dodaj. člen.
izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen
SINONIMI:
prav tako, ravno tako, zastar. i3, zastar. isto1, zastar. istotako, pog. še, publ. vključno2
Celotno geslo Etimološki
tȗdi člen.
Pleteršnik
tȗdi 1., adv. auch.
Pleteršnik
tȗdi 2., adv. soeben, kürzlich, C., Rib.-Mik.; pogl. 2. todi, otodi.
Prekmurski
tǜdi prisl. tudi: Jelie Boug otecz tüdi umreu zate TF 1715, 38; Proſzim tebé dalle tüdi ponizno ABC 1725, A5b; Jelie tüdi Bog otecz za té mrel SM 1747, 38; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; i tivi dvej ribiczi tüdi je vſzejm razdejlo KŠ 1771, 121; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 3b; Tak je Ádam tüdi v-Paradi'somi prebivao KM 1796, 6; i rávno ſze je tüdi modrouſzt vo ſzkázala SIZ 1807, 8; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; je mladini tüdi sola potrejbna KOJ 1845, 7; Na sztênnoj tábli je tüdi brojiti mogocse KAJ 1870, 9; i méd tüdi dobimo AI 1875, kaz. br. 8
Celotno geslo Pohlin
tudi [tȗdi] členek

tudi

Vorenc
tudi vez., F563, ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; atque, inu tudi; etiam, já tudi; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna: tudi enu figovu drivú; foenile, travnik, koſheniza: tudi ſeiniza; lustrum, -tri, pèt leit: tudi leṡhiṡzhe te divjazhine: tudi hiſha teh kúrb; molitrix, -cis, mlinarza: tudi ena kir ſe podſtopi kai ſturiti; mortariolum, muṡhnarzhiz: tudi kadilniza; neque, niti, tudi ne; plantula, -ae, ſajeniza: tudi en pánt k'vratam; que, et, inu tudi; quinetiam, já tudi, zhes tú; quoque, tudi ravnu; salsus, -a, -um, ſlán: tudi raṡumin, lubeṡniu; sed et, ali tudi; vehementia, -ae, ſylnoſt, tudi ſilnoſt
Svetokriški
tudi člen. tudi: kakor mij s'Bugam, taku tudi Bug s'nami ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ Imate tudy vy Nem. Nem. taku ſturiti ǀ Kir ta Prerok v'sheleſi vkovan je veliku na nogah terpel, satorai tudii Bug je bil Krajlu poſslal taisto teshko bolesan na nogah ǀ danaſs prezhudnu inu tudij sanaſs nuznu ſe je kiekaj gori pousdignel ǀ S'to arznio je bil tvdi oſdravil en ſpovednik eno Goſpo ǀ Meinim de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ raunu sa tiga urſhoha volo tud Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili, kadar ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga vidili ǀ tudu S. Joannes je vezh lubil naſhiga Chriſtusa Zapis tudi se v korpusu pojavlja več kot 1300-krat, ostali zapisi so en- ali dvakratni.
Celotno geslo Megiser
tudi členek
Besedje16
tudi1 čl. ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
tudi2 [del besed. zveze] – ♦ P: 33 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Črnovrški
tudi
Bovški
tudi prisl.
Celotno geslo Kostelski
tudi ► ˈtüdė prisl.
Jezikovna
Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna
Ali je prav, da medmet »hvala bogu« pišemo (tudi) skupaj?

Že dlje me zanima, ali je prav, da medmet hvala bogu pišemo (tudi) skupaj. V SSKJ-ju je pisan narazen, kar mi je logično, a v veliko besedil ga najdem napisanega skupaj kot hvalabogu. Torej, kaj je dejansko pravilno?

Jezikovna
Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna
Ali obstajajo tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).

Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Število zadetkov: 71