trój -a -e štev. (ọ̑)
1. ki je treh vrst: pri njem so bili troji delavci: zidarji, pleskarji in tesarji; v tej gostilni točijo troje vino
2. pri množinskih samostalnikih izraža število tri: raztrgal je troje hlače; do zdaj je tekmoval s trojimi smučmi
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
trój -a -e vrst. ločil. količ. štev. (ọ̑) redk. |treh vrst|: imeti ~o izobrazbo: naravoslovno, tehnično in humanistično; zatirati ~e škodljivce: miši, podgane in polže; postreči s ~o hrano; ~e prizadevanje; ~i možgani troje možganov
Celotno geslo
Etimološki
trọ̑j -a štev.
Pleteršnik
trọ̑j, num. dreierlei; troje vino; troje, drei: troje otrok; troje živinčet; troje ljudi; troje nogavice, rokavice, hlače; vsi troji vaščani, die Bewohner aller drei Dörfer, LjZv.; — glede pomenov prim. deseter.
Celotno geslo
Hipolit
troj pridevnik
Vorenc
troj štev., F4, radius solis, v:g: truja ſvitla ṡárja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; ternus, -a, -um, truji; trifurcifer, truih galg vrédin; trilix, -cis, s'truih farb nyti h'tkanîu, kakòr zvilih
Besedje16
troj štev. ♦ P: 12 (TE 1555, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, BH 1584, TPo 1595)
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost