tŕnje -a s (ŕ)
trnovi grmi, trnove veje: tod raste samo trnje; posekati trnje; ograditi kaj s trnjem; ostro, strupeno trnje / venec iz trnja / s trnjem so ga kronali mučili s položitvijo trnove krone na glavo
// več trnov, trni: opraskan od trnja; veje so polne trnja
● ekspr. njene besede so bile trnje govorila je zbadljivo; ekspr. biti (ves) na trnju vznemirjen, nestrpen; ekspr. njegova pot je posuta s trnjem v življenju, pri delu ima dosti težav; prve dni so preživeli kakor na trnju so bili zelo nemirni, nestrpni; so se počutili zelo nelagodno
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
tŕnje Frazemi s sestavino tŕnje:
bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kot] na tŕnju, lôvor in tŕnje, sedéti [kot] na tŕnju
bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kot] na tŕnju, lôvor in tŕnje, sedéti [kot] na tŕnju
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
tŕnje, n. coll. die Dornen; — der Dornstrauch, der Dornbusch; — das Dorngestrüppe; — živo t., der Brombeerstrauch (rubus fruticosus), mrtvo t., die Ackerbrombeere (rubus caesius), Josch.
Prekmurski
tr̀nje -a s trnje: i gori je zraſzlo trnje KŠ 1771, 42; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; Stera pa trnye i ſcsetálje prináſa KŠ 1771, 680; Na glávo dejvajo trnye BKM 1789, 85; Jezus ztrnyom je koronüvani KMK 1780, 15; Pout kdobromi Sztrnyom i ſcsipkom napána BKM 1789, 172; onoga z-nerodne ſz-trnyom zaraſcsene zemlé naj iſcse KM 1796, 7; szvojo tejlo z-scsipkom i trnyom krvári KOJ 1845, 68
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
trnje samostalnik srednjega spola
Vorenc
trnje s, F11, coroneola, ena jeſſenṡka roṡha, katera na ternîu raſte, ob jeſſenṡkim zhaſſu; cynosbata, ardezhe jagode na ſhpizhaſtim ternîu; dumetum, enu meiſtu polnu ternîa, en ternîa bórſht, garmovje, rubidje, ternovina; dumosus, -a, -um, ternaſt, polhen ternîa inu rubidja; omnis generis spinae, ſléherne ſorte ternîe, rubide; rhamnus, -ni, en ternou garm, glog, ternîe. Jud:9.v.14; senticetum, -ti, enu meiſtu polhinu ternîa; sepimentum, -ti, graja s'protja ali ternîa, ograja, plút; spinosus, -a, -um, ternaſt, polhin ternîa, ternou; vepres, tarnîe, garmuvje
Svetokriški
trnje -a s trnje: varva de bi koprive, inu ternie im. ed. neraslu ǀ ſo bile oſtale ſelene pereſſa tiga ternia rod. ed. ǀ is ternia rod. ed. teh boleſni bodo ſrasle roshe ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja rod. ed. eno veliko krono ſo ſturili ǀ druſiga meni ne dash ampak sauzh, inu ſtrup, koprive, inu ternie tož. ed. teh grehou ǀ na mejſti roshiz ternje tož. ed., na mejſti ſadu koprive mu je rodila ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm ternu mest. ed. ſe vala ǀ buſs po terniu mest. ed. hodit, inu ſe nesbodit ǀ Kadaj ſte vidili, de bi na terny mest. ed. raslu grosdie ǀ raſte na gmajni, vmej terniam or. ed., inu koprivamy ǀ s' ternjam or. ed. pokrit ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem terniom or. ed. obdano ǀ kokar ena bela lilia v'mej ternjom or. ed. ǀ s'ternjam or. ed. kronan, s'shibli perbit ǀ pogledaj njegovo S. glavo s'ternjom or. ed. prebodeno ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah ternah mest. mn. valati Kakor S. Benedictus
Besedje16
trnje sam. s ♦ P: 19 (TC 1550, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595); sam. s tudi neskl. ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 15
Dostopnost